Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (59.801-59.900)

  1. klı̑nčnica, f. 1) das Nelkengewächs, Jan., Cig. (T.), Nov., Tuš. (B.); — 2) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  2. klı̑nəc, -nca, m. dem. klin; 1) das Pflöckchen, der Stift, der Holznagel; — der Griffel, Jan.; — der Klöppel (bei der Verfertigung der Spitzen), Cig., Jan.; — 2) die Nelke, Cig., C.; divji (rdeči in beli) k., C.; pasji k., C.; die Lichtnelke (lychnis), C.; — 3) klinci, Gewürznelken, Mur., Cig., Jan.
  3. klīničən, -čna, adj. h kliniki spadajoč, klinisch.
  4. klīnika, f. zavod, v katerem se dejansko uči zdravljenje bolnikov, die Klinik.
  5. klíniti, klı̑nim, vb. impf. 1) Pflöcke setzen, Z.; — 2) = siliti: klinijo nas, da bi delali cesto, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) keilen, spitzen, Cig.; — (Getreide) schroten, Mur.; beim Verzehren des Kernobstes die Kerne wegwerfen, Mur., C.; — k. se, sich auskeilen ( min.), Cig. (T.).
  6. klínja, f. die Klinge, Cig., DZ.; das Blatt einer Säge, Cig.; der Blockmeißel der Schmiede, Cig.; — iz nem.
  7. klı̑nje, n. coll. Pflöcke, Holznägel, Mur.
  8. klı̑nkati, -am, vb. impf. klimpern, Cig.
  9. klinkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, C.
  10. klinktáč, m. der Schreiadler (aquila naevia), C.
  11. klinktáti, -tȃm, vb. impf. schreien wie der Adler: orel klinkta, C.; — prim. kliktati.
  12. klinolìk, -líka, m. das Sphenoid, h. t.- Cig. (T.).
  13. klínov, adj. Pflock-, Keil-, Cig.
  14. klinovina, f. die grüne Nussschale, C.; — pogl. 2. glinja, klenovec.
  15. klíp, m. der Maiskolben, Tuš. (R.), SlN.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  16. klı̑pka, f. der Stockfisch (gesalzen und getrocknet), Erj. (Ž.); — prim. hs. klipka, der Kolben.
  17. klisati, -am, vb. impf. galoppieren, kajk.- Mik.
  18. klíti, klíjem, vb. impf. keimen, hervorsprießen; vijolice klijejo iz zemlje.
  19. klítje, n. das Keimen, C.
  20. klı̑tva, f. = klitje, C.
  21. klı̑vcati, -am, vb. impf. = klivkati (o psu), Poh.- Glas.
  22. klı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. stöhnen, ächzen, C.; schluchzen, M.; winseln, keifen, C.; pes, pura klivče, ogr.- Valj. (Rad).
  23. kljəváti, kljújem, vb. impf. = kljuvati, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  24. kljùb, I. adv. zum Trotz: k. delati komu, = kljubovati, jemandem Trotz bieten, Cig.; — II. praep. c. dat. trotz; k. prepovedi; tudi: v kljub (vkljub); — prim. kljubu.
  25. kljubȃj, m. na kljubaj, zum Trotz, Nov.
  26. kljúbast, adj. trotzig, C.
  27. kljúbati, -am, vb. impf. trotzen, V.-Cig., Šol.
  28. kljúbəčen, -čna, adj. trotzend, Dol.- Levst. (Rok.).
  29. kljȗbemu, adv. mit Fleiß (im guten und schlechten Sinne), C.; — zum Trotz, zum Possen, Fr.- C.; — prim. kljubu.
  30. kljubę̑st, f. der Trotz, Cig., Jan., Poh., C.; od kljubesti, zum Trotz, C.
  31. kljubę̑stən, -tna, adj. trotzig, boshaft, ränkesüchtig, Fr.- C.
  32. kljubestljìv, -íva, adj. trotzig, Jap.- C.
  33. kljubę̑stnik, m. der Trotzige, C., Z.
  34. kljubestováti, -ȗjem, vb. impf. = kljubetovati, Poh.- C.
  35. kljubę̑t, f. der Trotz, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; h kljubeti, zum Trotz, Guts., vzhŠt.- C.
  36. kljubetáti, -ȃm, vb. impf. = kljubetovati, Jarn.
  37. kljubę̑tən, -tna, adj. = kljubesten, Guts., C.; kljubetni otroci, Slom.
  38. kljubę̑tnica, f. die gerne einem etwas zum Trotze thut, Fr.- C.
  39. kljubę̑tnik, m. der gerne einem etwas zum Trotze thut, Guts., Fr.- C.
  40. kljubetováti, -ȗjem, vb. impf. trotzen, Guts., Mur., Cig., Jan., Poh.- C.
  41. kljubę̑zən, -zni, f. der Trotz, Cig.; prej (pred ženitvijo) ljubezen, potlej kljubezen, Z., Dol.- Levst. (Rok.).
  42. kljubežljìv, -íva, adj. = kljubesten, C.
  43. kljȗbice, adv. = kljubu, vzhŠt.- C.
  44. kljúbičən, -čna, adj. = kljubečen, Jan. (H.).
  45. kljubljìv, -íva, adj. trotzig, Cig., Jan., C.
  46. kljubljívost, f. der Trotzsinn, Guts., Cig., Jan., C.
  47. kljúbost, f. = kljubest, der Trotz, Jan., C.
  48. kljúbostən, -stna, adj. = kljubesten, trotzig, Jan.
  49. kljubostìv, -íva, adj. = kljubesten, trotzig, C.
  50. kljúbostnica, f. die Trotzerin, Jan. (H.).
  51. kljúbostnik, m. der Trotzer, Jan. (H.).
  52. kljubováłən, -łna, adj. trotzend, trotzig, Jan.; kljubovȃłni ponos, Zv.
  53. kljubovȃnje, n. das Trotzen, Cig., Jan., M., C.
  54. kljúbovatən, -tna, adj. = kljubljiv, kdor rad kljubuje, Gor.
  55. kljubováti, -ȗjem, vb. impf. trotzen: k. komu; vsemu svetu k.; — kljúbovati, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad).
  56. kljubovȃvəc, -vca, m. der Trotzer, Jan.
  57. kljȗbu, adv. zum Trotz, zum Possen, Cig., Jan., Fr.- C.; njim kljubu, Krelj; k. delati = kljubovati, Cig.; na kljubu, zum Trotz, (na kljubo) Cig.; Bogu na kljubu, Jap.- C.; tebi na kljubu, Preš.; h kljubu = kljubu, Jan.; pri kljubu ne, erst recht nicht, KrGora; — iz nem. zu Liebe, Levst. (Rok.).
  58. kljȗcati, -am, vb. impf. gebeugt einhergehen, C.
  59. kljúcəlj, -clja, m. ein alter, gebeugter Mann ( zaničlj.), C.
  60. kljúč, m. 1) der Haken: der Widerhaken, damit Stroh oder Heu aus einem Haufen zu raufen, Aeste an sich zu ziehen u. dgl.; požarni k., der Feuerhaken, DZkr.; — 2) etwas Hakensartiges; die Schlüsselrebe: trtna mladika tako odrezana, da se je še košček stare rozge, iz katere je zrasla, drži; tudi sploh: der Rebensetzling; — der Zuganker ( mont.), V.-Cig.; — der Rahmen beim Pfluge, V.-Cig.; die Stuhlsäule am Dachgerüste, Krn- Erj. (Torb.); — = cestni ovinek, Kras- Štrek. (Let.); ključi, Serpentinen, Notr., Rihenberk- Erj. (Torb.); cesta čez Ljubelj gre v ključe, Z.; — ključi, vezi pri košu na vozu, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — ključ žerjavov, ein Zug Kraniche, Cig.; — 3) der Schlüssel; pod k. dejati, einsperren; pod ključem imeti, unter Schloss verwahren; k. od vrat, od veže, der Thürschlüssel, der Hausthorschlüssel, Levst. (Zb. sp.); meni luč, tebi ključ, ali: v roko luč, iz roke ključ (= po smrti prehaja posest v druge roke), Npreg.; — das Schränkeisen zum Schränken der Säge, Cig.; — der Schraubenschlüssel; — der Reiber oder Wirbel (pri pipi), DZ.; — das Orgelregister, C.; — der Stempel oder Kolben der Handspritze, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — ključi, die Schlusssteine bei Wölbungen und Kalköfen, Cig., Notr.; — sv. Petra ključ, neko ozvezdje, Pjk. (Črt. 259.); — "rimskega ključa iskati" = neka pastirska igra, Vest. I. 126.; — der Molo, Vrt.; — 4) die Schlüsselblume (primula), C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — sv. Petra k., der Erdrauch (fumaria), C., Tuš. (B.), Strp.; die Himmelskerze (verbascum thapsus), C.
  61. ključȃłnica, f. 1) das Schloss; — viseča k., das Vorlegeschloss, Cig., Jan.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  62. ključȃłničən, -čna, adj. Schloss-, Cig.
  63. ključȃłničica, f. dem. ključalnica, kleines Schloss.
  64. ključȃnica, f. das Schloss, Meg., Alas., Dict., Mur., Cig., Dalm., Hip. (Orb.), Štrek., Št.- Svet. (Rok.), Vrt., DZ., BlKr.; s ključanico zapreti, Jsvkr.; zaškriplje k., Jurč.; viseča k., das Vorlegeschloss, DZ.; — kljúčanica, vzhŠt.
  65. ključáti, -ím, vb. impf. gebeugt sein, C.
  66. kljúčəc, -čca, m. dem. ključ.
  67. kljúčək, -čka, m. dem. ključ; 1) das Schlüsselchen; — 2) die Schlüsselblume, C.
  68. kljúčək, -čka, adj. krumm, C.; ključka in trnova pot, C.; na ključko, krumm, schief, ogr.- C.
  69. kljúčən, -čna, adj. Schlüssel-.
  70. ključenica, f. 1) Guts., Mur., Jan.; pogl. ključanica; — 2) ključeníca, magere Kuh, C.
  71. ključevína, f. etwas Krummes, C.
  72. kljúčica, f. 1) dem. kljuka; das Häkchen; lahko si ključico podasta, = oba sta enaka, nič ali malo vredna, Erj. (Torb.); ključico komu iztegniti, jemandem den Anschlag vereiteln, C.; ( prim. kljuko vleči); — 2) = ključ, die Schlüsselrebe, vzhŠt.- C.
  73. kljúčič, m. dem. ključ; 1) das Schlüsselchen; — 2) der Ranken ( z. B. an der Weinrebe), Cig.
  74. kljúčiti, * -im, vb. impf. biegen, krümmen, Cig.; k. se, sich krümmen, zusammenschrumpfen, Cig.; v starih letih se hrbet začenja ključiti, Cig.; zastavna in močna njegova postava jela se je ključiti, Jurč.
  75. kljȗčnica, f. das Schlüsselbein, V.-Cig., Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
  76. kljȗčnik, m. die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), Soška dol.- Erj. (Torb.); — (= lučnik [verbascum], Hal.- C.).
  77. ključnína, f. das Schlüsselgeld, Cig.
  78. kljȗk, m. 1) das Klopfen, M.; — 2) die Rohrdommel (ardea stellaris), C.; = nočni k., Frey. (F.).
  79. kljúka, f. ein hakenförmig gebogener Gegenstand: z. B. der Wandhaken; na kljuko obesiti kaj, etwas auf den Nagel hängen; Sem obesil zavolj tebe Dokaj časa uk na kljuko, Preš.; der Heftelhaken, der Henkelhaken, der Fensterhaken, der Haken zum Heuraufen, u. dgl.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — das Knieholz, das Kniestück, Cig.; — = ključ, die Schlüsselrebe, der Rebensetzling, C.; — das Winkelholz (Winkelmaß), Cig., M.; = vogalna k., Hip. (Orb.); — die Zimmermannsklammer, C.; — die Sensenkrücke, Cig.; — die Kurbel, Cig., Jan.; — die Thürklinke; za kljuko prijeti, držati; — = sključen prst: na kljuko zažvižgati, Zv.; — kljuko vleči = za sključena prsta se vleči, Levst. (Rok.); ( prim. bav. hackel ziehen); — die Ranke, C.; — kljuke, hakenförmige, unförmliche Schriftzüge, Z.; kljuke delati, Krähenfüße machen, Cig.; — die röm. Fünf: kljuka pet, križ deset, pa kola dva, to stori sedemnajst, Jurč.; — meja na kljuko, scharfwinklige Grenze, Svet. (Rok.); — ein elendes Pferd, Lašče- Levst. (Rok.), oder Rind, Z.; — eine vom Alter gebeugte Frau ( zaničlj.), M.; — kljuka prediva, eine Knocke Spinnhaar, Andr.
  80. kljukáč, m. das Krummesser, Ben.- C.
  81. kljȗkanje, n. das Klopfen.
  82. kljúkast, adj. hakenförmig; k. nos, eine Krummnase, Cig.; kljukasta cev, die Knieröhre, Cig.; — gekrümmt; k. palica, der Krummstab, Cig., Jan.; hodil je ob kljukasti palici, Jurč.; k. človek, ein Mensch von gebeugter Haltung, C., M.; — zickzackförmig, Cig.
  83. kljukastonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, Habd.- Mik.
  84. kljukàt, -áta, adj. Haken enthaltend, hakig, Cig.
  85. 1. kljúkati, kljȗkam, vb. impf. 1) = ključiti, hakenförmig biegen, Cig.; — 2) gebeugt, nickend, wankend einhergehen, C., Z.
  86. 2. kljȗkati, -am, vb. impf. pochen; an die Thüre klopfen, Meg., Trub., Dalm.; Grenka smrt na duri kljuka, Npes.- Levst. (Rok.); na prsi se k., Trub., Krelj; kljukam in bijem na svoje grešno srce, Kast.; moje srce kljuka v meni, Trub.; — picken, Cig.; — = klenkati: zvonček žalostno kljuka, Slom.
  87. kljȗkavəc, -vca, m. 1) der Klopfer, Cig.; — 2) der Schwarzspecht (picus martius), C.
  88. kljȗkəc, -kca, m. 1) ein Gebeugter; — 2) der Dietrich: kljukec žabico (das Vorhängeschloss) odpira, Z.; — 3) = zakrivljen nož, GBrda- Erj. (Torb.); das Krummesser zum Abästen, Dol.; — das Taschenmesser, C.; — 4) der Schelm, Notr.- Z.; lažnjivi kljukec (v narodnih pravljicah); Jaz kljukec čuden sem v resnici, Levst. (Zb. sp.).
  89. kljúkica, f. = ključica, Cig., Jan.; — die Ellbogenspitze, Erj. (Som.).
  90. kljukljáti, -ȃm, vb. impf. schwach klopfen, C.
  91. 1. kljúkniti, kljȗknem, vb. pf. niederhocken, C.; — zusammenknicken ( z. B. vom überreifen Getreide), Z.
  92. 2. kljúkniti, kljȗknem, vb. pf. anklopfen, Jarn., Cig.
  93. kljukonòs, -nǫ́sa, m. ein Mensch mit einer Krummnase oder Adlernase, Cig., Jan., M.
  94. kljukonòs, -nǫ́sa, adj. mit einer Adlernase: bila je dolga, suha, kljukonosa, Levst. (Zb. sp.).
  95. kljukonǫ́sast, adj. mit einer Adlernase, Cig.
  96. kljukonǫ̑səc, -sca, m. = kljukonos, m., C.
  97. kljukonǫ́sən, -sna, adj. = kljukonosast, Cig.
  98. kljȗn, m. 1) der Schnabel; — 2) das Maul des Hahnes am Flintenschlosse, Cig.; — der Schnabel des Stampfschlägels, C.; — 3) račji k., die gemeine Entenmuschel (lepas anatifera), Erj. (Ž.).
  99. kljunáč, m. 1) ein Vogel mit großem Schnabel, der Großschnabel, C.; — 2) die Schnepfe; kljunači, Schnepfen (limicolae), Erj. (Ž.); — 3) der Schiffshaken, C.
  100. kljunáča, f. die Keilhacke, Cig.; die Spitzhaue, Z.

   59.301 59.401 59.501 59.601 59.701 59.801 59.901 60.001 60.101 60.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA