Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (59.697-59.796)

  1. klepèt, -éta, m. 1) das Geklapper; — das Getön der Kuhglocken, C.; das Geplauder, das Gekläffe; — 2) klépet, der Glockenschwengel, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  2. klepetáč, m. der Klapperer, Cig., Jan.; — der Keifer, der Mauldrescher, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  3. klepetáča, f. 1) die Rassel, Jan.; — 2) das Klappermaul, Jan.
  4. klepetálọ, n. 1) die Klapper, Cig., Goriš.; — 2) das Klappermaul, die Plaudertasche.
  5. klepetȃnje, n. 1) das Klappern; k. z zobmi, das Zähneklappern; — 2) das Geplapper, das Klaffen; das Klatschen.
  6. klepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) klappern; z. zobmi k.; mlin klepeče; — 2) schnell reden, plappern, plaudern; unnütz reden, Nachtheiliges von anderen ausplaudern, klatschen; rada klepeče.
  7. klepetàv, -áva, adj. gern schnatternd, geschwätzig, klatschhaft; klepetave ženske.
  8. klepetávast, adj. = klepetav, LjZv.
  9. klepetȃvəc, -vca, m. der Rasseler, der Klappermann, Cig., Jan.
  10. klepetávən, -vna, adj. = klepetav, Cig.
  11. klepétəc, -tca, m. 1) die Klapper; die Ratsche, GBrda; die Charfreitagratsche, M., BlKr.; — die Klapper auf einer Stange oder einem Baume als Vogelscheuche, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — 2) die Windfege (zum Reinigen des Getreides), Cig., C.; — 3) der Schuh des Mühlrumpfes und der Rührnagel an demselben, C., Cig. (T.); k. trese grot, da leti zrnje med kamena, Gor.; — 4) plauderhafter Mensch, das Klappermaul, die Klatsche.
  12. klepȇtež, m. = klepetanje, C.
  13. klepetúh, m. der Schwätzer, der Keifer, Jan. (H.).
  14. klepetúlja, f. 1) die Klapper, die Rassel, Mur., Cig.; — 2) das Klappermaul, die Plaudertasche, die Klatsche.
  15. klepı̑, f. pl. = klepalo, das Dengelzeug, Jan. (H.).
  16. klepı̑n, m. = star dedec, C.
  17. klepíš, m. die Mandelfrucht, Z., DZ.; — stsl.
  18. klȇpka, f. 1) die Kuhglocke, Cig.; — 2) das Schlaghäusel, der Vogelschlag, V.-Cig., C., M.; = keha, ZgD.; — 3) die Schließe ( z. B. am Mantel), C.
  19. klépniti, klę̑pnem, vb. pf. einen Klapplaut bewirken: einen Klapp versetzen, Cig.; — zufallen: pokrov klepne, der Deckel fällt zu, C.; — erklirren, M.
  20. klésati, klę́šem, vb. impf. (Steine) behauen, Z., C.; umetniki so klesali podobe iz mramorja, Erj. (Min.); — konj se kleše, das Pferd schlägt mit dem hinteren Hufeisen an das vordere an, Z.; — prim. kresati.
  21. klesk, m. = lešnikar, der Nusshäher, Frey. (F.).
  22. klę́sniti, klę̑snem, vb. pf., Šol., C.; pogl. klecniti.
  23. klẹ̑st, m. 1) die Abästung, C., M.; — 2) abgehauener Ast, ogr.- C.
  24. klẹ̑stək, -stka, m. abgehauener Ast, Bes.
  25. klẹstı̑łnik, m. langes, am Ende gekrümmtes Hackmesser, Svet. (Rok.); das Abästmesser, Cig., Kr., Goriš.
  26. klẹstína, f. abgehackter Zweig, Cig.; coll. abgehackte Zweige, Z.
  27. klẹ́stiti, -im, vb. impf. 1) behacken, behauen; drevje k.; abhacken; veje k., Cig.; — 2) prügeln, Cig.; — 3) derb auftretend einhergehen, C.
  28. klẹ̑stje, n. das Abholz, Z.; abgehauene Aeste in Buschen gebunden, als Futter oder auch als Dünger, Gor.
  29. klẹ́stniti, klẹ̑stnem, vb. pf. 1) beschneiden, abästen, C.; — 2) schlagen, C.
  30. 1. klẹ̀šč, klẹ́šča, m. die gemeine Zecke oder der Holzbock (ixodes ricinus), Cig., Jan., Mik., Erj. (Ž.); — prim. klošč.
  31. 2. klẹ̑šč, m. = kleščman, Cerkljanski hribi- Štrek. (LjZv.).
  32. klẹ́ščast, adj. zangenförmig, Cig., Jan.
  33. klẹ́šče, f. pl. 1) die Zange; beraške k., die Biegzange, V.-Cig.; — v kleščah biti, in der Klemme sein; — die Krebsschere; — die Fresszange, Cig.; — 2) das Charnier an der Sägemühle, V.-Cig.; — 3) "ona lesena kamba, s katero navadno kak dečak mej oranjem navrača plužna kolesca, da prav teko po jamljišči (razoru)", Erj. (Torb.); die Pflugnarbe, Cig.
  34. klẹ̑ščəc, -əca, m. neka vinska trta: der Ortlieber, Vrtov. (Vin.), Rihenberk, Hal.- Erj. (Torb.); beli ali drobni k., Trumm.; rumeni, modri k., C.
  35. kleščək, -čka, m. = lešnikar, der Nusshäher, C.; — prim. klesk.
  36. klẹščenína, f. abgehackte Reiser, C.
  37. klẹ́ščenje, n. das Behacken, das Abästen.
  38. klẹ́ščevəc, -vca, m. okleščeno deblo, Št.
  39. klẹščevína, f. der Wunderbaum (ricinus), Cig.
  40. klẹ̑ščevje, n. = kleščje, Nov.
  41. klẹ́ščice, f. pl. dem. klešče; 1) kleine Zange; — 2) der Kloben in der Uhr, Cig. (T.), C.; — 3) eine Art Falleisen, vzhŠt.- C.
  42. klẹ́ščiti, -im, vb. impf. = kleščariti, C.
  43. klẹ̑ščje, n. das Abholz, Z., BlKr.
  44. klẹ̑ščman, m. der Hirschkäfer (lucanus cervus), Notr.- Cig., Idrija- Štrek. (LjZv.).
  45. klẹ̑ščnica, f. die Zangenhälfte, M.
  46. klẹ̑ščnik, m. 1) großer Vorderzahn, Cig., M.; mlečni kleščniki, Nov.; — 2) = dlesk, C.; — 3) oni kolček na plužni, za katerega drži pri oranju kleščar, Gor.; — prim. klešče 3).
  47. klẹ̑t, -ı̑, f. der Keller; — der oberirdische Keller, vzhŠt.- C.
  48. klẹtánja, f. ein schlechter Keller, C.
  49. klę̑tba, f. das Fluchen, Jan.; kletbo hočejo odpraviti, jvzhŠt.
  50. 1. klẹ̑tən, -tna, adj. Keller-; klẹ̑tni oddušek, das Kellerloch, Jan.
  51. 2. klę́tən, -tna, adj. fluchenswert, Cig.
  52. klę̑təv, -tve, f. das Fluchen; der Fluch, die Verwünschung; strašna k.
  53. klę́ti, kółnem, vb. impf. 1) fluchen; eden moli, drugi kolne; k. s hudičem, s šentom, itd., solche Worte aussprechend fluchen, C.; k. koga, jemanden verfluchen, fluchend schelten; očeta, mater k.; — 2) k. se, schwören, schwörend betheuern, Dict., Cig., C.
  54. klẹtína, f. = kletka, Vrt.
  55. klę́tje, n. das Fluchen.
  56. klẹ̑tka, f. 1) der Käfig; k. polna vrabcev, Dalm.; — der Vogelschlag, Meg., C.; ptiče v kletko loviti, Dol., jvzhŠt.; — 2) eine Art Weinpresskasten, C.
  57. 1. klẹ̑tnik, m. = kletar, Guts., Cig.
  58. 2. klę̑tnik, m. der Flucher, kajk.- Valj. (Rad).
  59. klę̑tva, f. = kletev.
  60. klę̑tvica, f. das Fluchwort, der gesprochene Fluch.
  61. klę̑tvina, f. das Fluchen, Cig., Šol.; med največe grehe šteje naš narod kletvino, LjZv.; — der Fluch, Mur., Cig., Jan.; s strupom kletvine sebe ubiti, Valj. (Rad); tudi: kletvína.
  62. klę̑vəc, -vca, m. = preklinjavec, Mur., Jan.
  63. kleveta, f. = obrekovanje, Zora; — stsl.
  64. klevetáti, -ȃm, vb. impf. = obrekovati, C., nk.; — stsl.
  65. klevetljìv, -íva, adj. obrekljiv, Vrt.; — stsl.
  66. klevetnik, m. = obrekovavec, nk.; — stsl.
  67. klę̑vsa, f. schlechtes Pferd, Mik. (Et.).
  68. klı̑c, m. der Ruf, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.
  69. klíca, f. der Keim, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); zobova k., der Zahnkeim, Erj. (Som.); pren. nova k. izprijenosti, Zv.; — der Keimtrieb, Cig., Jan., C.
  70. klicȃj, m. das Ausrufungszeichen, Cig., Jan., nk.
  71. klicáłən, -łna, adj. klicȃłni sklon, = klicalnik, Mur.; klicalno povelje, die Einberufungsordre, DZ.; klicalni rok, der Einberufungstermin, Cig.
  72. klicȃłnik, m. der Vocativ ( gramm.), Cig., Jan., nk.
  73. klícanje, n. das Rufen; k. na Boga, die Anrufung Gottes, Krelj; k. na boj, die Herausforderung zum Kampfe, Cig.
  74. 1. klícati, klı̑čem, vb. impf. rufen; na pomoč, na pomaganje k., um Hilfe rufen; pijače k. v krčmi, ein Getränk verlangen, Jurč.; po imenu k., beim Namen rufen, nennen; — anrufen: Boga k., duhove k.; anrufen: v Boga k. ob sili, Ravn.; na Boga k., Krelj, Trub., Dalm.; na svetnike k., Z.; na boj k., zum Kampfe herausfordern; pod orožje k., das Aufgebot ergehen lassen, Cig.; k. koga na pravico, zur Verantwortung ziehen, Z.; namestnika k., den Ersatzmann einberufen, DZ.; — laden, Cig.; na pir k., Z.; — locken, Cig.; sovo klicati s čovinkom, jvzhŠt.; — aufrufen: po vrsti k., Cig.; — verkündigen, verlautbaren, Cig.; k. po občinah zakon, Levst. (Nauk); ure k., die Stunden abrufen, Cig.; — nennen, k. se, heißen, Cig., Jan.; Pravi Bog se kliče Bog ljubezni, Preš.; (menda po it. chiamarsi).
  75. 2. klícati, -cam, -čem, vb. impf. = kliti, ogr.- C., Z.
  76. klicȃvəc, -vca, m. der Rufer, Mur., Cig., Jan.; glas klicavca v puščavi, C.
  77. klicȃvka, f. die Ruferin, Cig.
  78. klicenòs, -nǫ́sa, m. der Keimträger, Cig. (T.).
  79. klı̑č, m. das Rufen, C.; — die Versteigerung: na klič staviti, öffentlich versteigern, C., Ist.- Nov.; če bodeš tako gospodaril, prideš hitro na klič, (= propade ti, kar imaš), Vrsno- Erj. (Torb.).
  80. klíčən, -čna, adj. Keim-, Cig., Tuš. (B.), Cig. (T.).
  81. klíčica, f. dem. klica; das Keimchen, ogr.- C.
  82. klı̑čje, n. coll. 1) Keime, C.; — 2) belo kličje, das Täschelkraut (thlaspi perfoliatum), Medv. (Rok.).
  83. klı̑čnica, f. das Keimloch, Cig. (T.), Tuš. (B.).
  84. klı̑čnik, m. das Keimbläschen: iz mehurčiča se razvije klica, zato ga imenujemo kličnik, Erj. (Izb. sp.).
  85. klı̑k, m. der Ruf, Jan.
  86. 1. klíka, f. der Keimtrieb ( z. B. des Getreides), C., Z.
  87. 2. klīka, f. svojat, die Clique, nk.
  88. klíkniti, klı̑knem, vb. pf. ausrufen, Jan., nk.
  89. kliktáti, -ȃm, vb. impf. schreien (vom Adler), Mik. (Et.).
  90. klīma, f. = klimat, Jan. (H.).
  91. klīmat, m. podnebje, das Klima, Cig. (T.); — rus.
  92. klimātičən, -čna, adj. podnebja se tičoč, klimatisch, Cig. (T.), nk.
  93. 1. klìn, klína, m. 1) = zagozda, der Keil, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) der Pflock, der Döbel, der Holznagel, der Bolzen; klin s klinom, = ein Keil treibt den andern; klin se s klinom izbija, Jurč.; na klin obesiti, auf den Nagel hängen; — die Leitersprosse.
  94. 2. klìn, -ína, m. = 2. klen, Gor.
  95. klínast, adj. 1) keilförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); klinasto pismo, die Keilschrift, Jan., Cig. (T.); klinasto se končevati, sich auskeilen ( min.), Cig. (T.); — 2) pflockartig, holznagelförmig.
  96. klinčȃłnica, f. die Klöppelmaschine, DZ.
  97. klı̑nčati, -am, vb. impf. 1) klince biti (otročja igra), Dol.; — klince premikati po vejicah (otročja igra), BlKr.; — 2) klöppeln, Jan.; na bučah tenke mrežice k., nk.
  98. klı̑nčək, -čka, m. dem. klinec; 1) das Pflöckchen, das Holznägelchen, ein kleiner Bolzen; — klinčki, Zündhölzchen; = netilni klinčki, Jan.; = užigalni klinčki, Cig.; — der Rechenstift, Jan.; — 2) die Nelke (dianthus), Mur., Cig., Jan.; — klinčki, Gewürznelken, Mur., Št.
  99. klı̑nčevje, n. coll. = klinci: die Klöppel (bei der Verfertigung von Spitzen gebraucht), SlN.
  100. klı̑nčič, m. die Nelke (dianthus), Tuš. (B.).

   59.197 59.297 59.397 59.497 59.597 59.697 59.797 59.897 59.997 60.097  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA