Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (59.601-59.700)

  1. klȃvščina, f. 1) der Schlächterlohn, Cig.; — 2) das Schlachtopfer, Mur., Jan., Ravn.
  2. klavzáti, -ȃm, vb. impf. = krevsati, einhertrotten: nemarno klavzajoč konj, Jurč.
  3. klāvzula, f. omejujoč pristavek, die Clausel, Cig. (T.).
  4. klȃvža, f. die Klause, Cig., Jan.; — iz nem.; pogl. zatvornica.
  5. klecálọ, n. der Betstuhl, Habd., C.
  6. klę́canje, n. das Wanken, das Wackeln (beim Gehen).
  7. klę́cati, -cam, -čem, vb. impf. 1) mit den Füßen knicken, in die Knie sinken, Cig., C., Dol.- Mik.; konj kleca, Soška dol.- Erj. (Torb.); konji klecajo pod težkim bremenom, Vrt.; — hinken, C.; knicken: kolena, noge mi klecajo, M., Soška dol.- Erj. (Torb.); — wackeln: stol kleca, Notr.; miza kleče, C.; — zuschnappen (vom Schnappmesser): nož kleca, Z.; — 2) wackeln machen, schütteln, Šol., C.; stol k., BlKr.; — k. iz koga kaj, jemandem etwas zu entreißen suchen, C.; — k. se, wackeln: zob se mi kleca, BlKr., (kleče) Soška dol.- Erj. (Torb.).
  8. klę́cav, adj. beim Gehen knickend, knickbeinig, Cig.; klecava noga, der Knickfuß, Cig.
  9. klę́cavəc, -vca, m. klecav človek, Krelj- M.
  10. klę́cniti, klę̑cnem, vb. pf. im Gehen in die Knie sinken, eine knickende, hinkende Bewegung machen, C.; — wanken: voz je klecnil, Z.
  11. klę̑č, m. 1) die Klippe, Cig. (T.), C.; — 2) die Sandbank, die seichte Stelle, (an der z. B. ein Floß stecken bleiben kann): klečev se ogibati, v kleče zaiti, C., Savinska dol.; — kleči, prodnata mesta po njivah: po klečeh, Savinska dol.- C.
  12. klę̑č, -ı̑, f. = kleč m., Jan., Rut. (Zg. Tolm.).
  13. klę́ča, f. = kleč m., Cig., M., Z.
  14. klečȃłnica, f. = klečalo, Cig., Jan.
  15. klečȃłnik, m. = klečalo, Cig.
  16. klečálọ, n. der Betstuhl, Mur., Cig., Jan.; der Betschemel, vzhŠt.
  17. klečánja, f. schlechter, kleiner Keller, SlGosp.- C.; — prim. klet.
  18. klečȃnje, n. das Knien; tudi: klę́čanje, Št.
  19. klę́čati, -ím, vb. impf. knien; kleče prositi, auf den Knien, fußfällig bitten, Cig., Jan., nk.
  20. kléče, -ę́ta, n. die Klippenbank, Burg.; die Sandbank, Kr. (za Savo), Savinska dol.; kléče gen. kléča, Ravn.- Valj. (Rad).
  21. klečę́čki, adv. kniend, Prip.- Mik., jvzhŠt., BlKr.
  22. klečeplȃstvọ, n. das Kriecherthum, C.; — die Frömmlerei, SlN.
  23. klečeplàz, -pláza, m. der Kriecher, C.; — der Frömmler, SlN.
  24. kléčet, -ę́ta, m. 1) = kleče, Svet. (Rok.); — 2) schotterige Stelle im Acker, Gor.
  25. klečę̑t, f. = kleče, die Klippenbank, Jan., ZgD.; barko so povezali v strahu, da bi na klečet ne prišli, Jap.; Sava nasiplje peska in proda v široke klečeti, Erj. (Izb. sp.).
  26. klečę̑tast, adj. schotterig, Svet. (Rok.); — prim. klečet m. 2).
  27. klečevı̑t, adj. klippenreich, Cig. (T.), Jes.
  28. klečę̑vje, n. die Klippenbank, Cig. (T.), Jes.
  29. klẹčína, f. das Kämmerlein, Mur.; — prim. klečanja, klet.
  30. klečníca, f. = klečalo, Cig.
  31. klečník, m. = klečalo, der Betstuhl, V.-Cig.
  32. 1. klečnják, m. der Kniepolster, Cig.
  33. 2. klẹčnják, m. der Vorkeller, C.
  34. klefetáti, -etȃm, -ę̑čem, vb. impf., C., pogl. klepetati.
  35. klèh, kléha, m. der Hauzahn des Schweines, kajk.- Valj. (Rad).
  36. klẹ̑j, klẹ̑ja, klẹjȃ, m. 1) das Erdharz, Mur., Jan., DZ., Mik. (Et.); — 2) der Leim, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; kostni k., der Knochenleim, Erj. (Som.); ribji k., die Hausenblase, Cig., C. (po rus.); — 3) die Pechnelke (lychnis viscaria), C.; (kleg, Tuš. [R.], Jan.); — 4) neka riba: der große Haberfisch, Jarn.
  37. klẹ́ja, f. neka riba v Krki, Kostanjevica- Erj. (Torb.).
  38. klẹ̑jast, adj. leimicht, klebrig, Cig., Jan., C.
  39. klẹjàt, -áta, adj. leimig, Cig., Jan.
  40. klẹ́jati, * -am, vb. impf. = klejiti, Mur., Cig., Jan.
  41. klẹ̑jəc, -jca, m. der kittet, leimt, der Kitter, Cig.
  42. klẹ́jev, adj. Leim-, Cig.; kl. slaj, das Leimsüß, Cig. (T.).
  43. klẹjevína, f. der Leimstoff, Cig. (T.), C.
  44. klẹjı̑łnik, m. der Leimpinsel, Cig.
  45. klẹjíti, -ím, vb. impf. leimen, pappen, kitten, Cig., Jan.; klejen papir, geleimtes Papier, DZ.; — gummieren, Cig. (T.).
  46. klẹ̑jnat, adj. leimig, Nov.
  47. 1. klę̑k, m. 1) die Kniewippe, Telov.; — 2) ein gekrümmter Sprössling, Z.; — 3) = kljuka, die Klinke, Jan.
  48. 2. klèk, kléka, m. v kletvicah (kakor: šent, vrag itd.): menda ne bo gozdarja več klek prinesel, bil je že klek, lejte kleka! i. dr., Jurč.; ti klek babji! BlKr.
  49. 3. klek, m. = drevo življenja (thuja), Tuš. (B.).
  50. klę́ka, f. 1) ein elendes Pferd, die Schindmähre, Cig., Jan., Soška dol.- Erj. (Torb.), Polj.; sedlo tako lepo stoji na koščenem hrbtišču njegove kleke, Jurč.; — 2) eine magere Kuh, C.; — 3) grčasta krivina na drevesu, Notr.
  51. klę́kanje, n. eine Art der Nähterei, welche allerlei kleine Löcher in der Naht lässt, der Hexenstich, V.-Cig.
  52. klę́kast, adj. 1) verkrümmt: klekasto drevo, Notr.; prim. kleka 3); — 2) hinkend, Z.
  53. 1. klę́kati, -am, vb. impf. in die Knie sinken, beim Gehen knicken, wanken, Z., ogr.- Mik.; k. v napadu, Kniewippen im Ausfall machen, Telov.
  54. 2. klę́kati, -am, vb. impf. eine gewisse Art zu nähen, prim. klekanje; — = klekljati, Z.; uči šivati, klekati, Dict.
  55. klekəc, -kca, m. der Braunspat, Cig.
  56. kleketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klappern, Z.; — krächzen, Jan. (H.).
  57. klę́kljati, -am, vb. impf. Spitzen klöppeln, Cig.; — prim. nem. glöckeln = klöppeln.
  58. klę́kniti, -nem, vb. pf. eine knickende, wankende Bewegung machen, ogr.- Mik., Z.; — = poklekniti, Mur., Cig., Jan., ogr.
  59. klekotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = kleketati, Jan. (H.).
  60. klekováti se, -ȗjem se, vb. impf. Kniebeugungen machen, ogr.- C.
  61. klempáti, -ȃm, vb. impf., Cig., Jan., C.; pogl. klampati.
  62. 1. klèn, kléna, m. der Feldahorn (acer campestre), Cig., Jan., C., Tuš. (R.).
  63. 2. klẹ̀n, klẹ́na, m. der Weißfisch (leuciscus), Frey. (F.); der Döbel (leuciscus dobula), Cig., Erj. (Z.); zeleni k., der Alant, (Göse) (leuciscus jeses), Cig., Frey. (F.); tudi klȇn.
  64. klę̑n, adj. = jeklen, gediegen, kernig: kleno žito, Poh.- C.
  65. 1. klencáti, -ȃm, vb. impf. = klecati, Z., Trst. (Let.); zob se klenca, wackelt, GBrda.
  66. 2. klę̑ncati, -am, vb. impf. mit dem Hinterhuf an den Vorderhuf schlagen (vom Pferde), Z.
  67. klę̑nckati, -am, vb. impf. = klenkati, Mur.
  68. klę́nčiti, klę̑nčim, vb. pf. = klenkniti, C.
  69. klẹ̑nəc, -nca, m. neka riba, = 2. klen, C.; ("kljanc", Jarn.).
  70. klengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingeln, schellen, C., Z.; — iz nem.
  71. klę́nk, m. der Glockenstreich, der Klimperlaut, Mur.; v klenk zvoniti = potrkavati, Zora.
  72. klę́nka, f. neko jabolko, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  73. klę̑nkanje, n. das Anschlagen der Glocke.
  74. klę̑nkati, -am, vb. impf. an die eine Seite der Glocke anschlagen; infolge solchen Anschlagens klingen; umrl je, že mu klenka; žalostno klenka zvon; — prim. bav. klenken, klengen, Levst. (Rok.).
  75. klę̑nkavəc, -vca, m. die Zügenglocke, Jan. (H.).
  76. klę́nkniti, klę̑nknem, vb. pf. einen Glockenlaut anschlagen, oder einen solchen von sich geben.
  77. klenkòt, -óta, m. = klenkanje, Jan. (H.).
  78. klénov, adj. vom Feldahorn; klenov les je za drenovim najtrši les, Polj.
  79. 1. klénovəc, -vca, m. der Feldahornbaum, Mur.
  80. 2. klenovəc, -vca, m. die grüne Nussschale: oreh ima zelen klenovec, C., Pohl. (Km.); — prim. 2. glinja.
  81. klénovina, f. das Feldahornholz.
  82. klę̑nta, f. schlechter Fußgeher, Cig., M.
  83. klentálọ, n. = klenta, Cig., M.
  84. klę̑ntati, -am, vb. impf. schwerfällig, schlecht auftreten, M.
  85. klèp, klépa, m. 1) = klepanje: če je moka po klepu, je kruh rad sipast, Polj.; — 2) kar pri klepanju kose odpada, Bolc, Lašče- Erj. (Torb.); — der Staub, der bei der Schärfung der Mühlsteine abfällt, C.; — 3) das Dengelzeug, Valj. (Rad); tudi pl. klepi, klepovi, Jarn., Jan., C.; — 4) der Kettenring, Pohl., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.; to je tisti kolobar, tista veriga, v kateri se vsi klepi ali členi drže, Vrtov. (Km. k.).
  86. klepáč, m. 1) der Dengler; — 2) der Dengelhammer, Mur., Cig., Jan., C.; — der Mühlhammer (um Mühlsteine damit zu schärfen), C., jvzhŠt.; — 3) = klepalo 1), Danj. (Posv. p.).
  87. klepáča, f. die Kuhglocke, Cig.
  88. klepȃj, m. = klepalo 4), Jan.
  89. klepáłən, -łna, adj. Dengel-: klepalno kladivo, der Dengelhammer, Z.
  90. klepalíšče, n. der Dengelstock, C.
  91. klepȃłnik, m. 1) der Dengelstock, C., Gor.; sedel je pri klepalniku in klepal koso, Zv.; — 2) der Dengelhammer, Cig., Jan.
  92. klepálọ, n. 1) das Dengelzeug, Cig., Jan.; tudi pl. klepala, Valj. (Rad); — 2) der Mühlsteinhammer, C., Valj. (Rad); — 3) die Brettglocke, Mur.; — 4) das Klopfwerkzeug, Cig.; der Thürklopfer, Jan.
  93. klépanje, n. 1) das Klopfen, das Dengeln; — 2) das Dengelzeug, Polj.
  94. klépati, klę́pljem, tudi: klepáti, -ȃm, vb. impf. 1) klappern: divja kura kleplje, Polj.; — 2) klopfen, hämmern, klempern; kamenje na cesti k., Steine klopfen; — koso, srp k., dengeln; mlinski kamen k., den Mühlstein schärfen.
  95. klepȃvəc, -vca, m. der Klopfer, der Dengler, Cig., Jan.
  96. klépəc, -pca, m. 1) die Handklapper, M., Z., Mik.; — der Klöpfel, Jan.; der Schwengel, Cig., Jan.; — 2) = klepetec 3), Gor.; — 3) der Dengelhammer; — der Mühlsteinhammer, ogr.- C.; — 4) = sklepec, das Schnappmesser, C.; — 5) der Klepper, der Klopfhengst, Jan.; — 6) ein kleiner Mann, der Knorz, Cig.; der Kerl ( zaničlj.), Šol.; ti klepec, ti! Dol.
  97. klepèt, -éta, m. 1) das Geklapper; — das Getön der Kuhglocken, C.; das Geplauder, das Gekläffe; — 2) klépet, der Glockenschwengel, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  98. klepetáč, m. der Klapperer, Cig., Jan.; — der Keifer, der Mauldrescher, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  99. klepetáča, f. 1) die Rassel, Jan.; — 2) das Klappermaul, Jan.
  100. klepetálọ, n. 1) die Klapper, Cig., Goriš.; — 2) das Klappermaul, die Plaudertasche.

   59.101 59.201 59.301 59.401 59.501 59.601 59.701 59.801 59.901 60.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA