Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (59.497-59.596)

  1. klȃjnik, m. das Futterfeld, C.
  2. kláłən, -łna, adj. zum Schlachten gehörig, Schlacht-, Mur., Cig., Jan.; klȃłni kraj, der Schlachtort, DZ.; klalni vol, der Schlachtochs, Jan.; klalni dar, das Schlachtopfer, C.; — schlachtbar, (klaven), Cig., Jan.
  3. klȃłnica, f. 1) das Schlachthaus, die Schlachtbank, Cig., Jan., C., DZ., nk.; — 2) die Spalthacke, Cig.; neka sekira, s katero se drva koljo, Plužna pri Bolcu, Dol.- Erj. (Torb.), Gor.
  4. klȃłnik, m. = oklo, kel, der Hauzahn des Schweines, Tolm.- Štrek. (Let.).
  5. klȃm, m. der Schlaf, C.; der Todesschlaf: šel je pod klam, Savinska dol.- C.
  6. klȃma, f. 1) verworrener Traum, Cig.; vso noč sem bil v klamah, Z.; — 2) der Tölpel (psovka), Jarn., Mur., Cig., Jan., M., C., Ravn.; ta je bil pač — klama, da ne rečem norec, Rog.- Valj. (Rad); — človek, ki nerodno hodi ali se nerodno vede, Erj. (Torb.), Polj.; = pijanec, C.
  7. klȃmast, adj. tölpelhaft, Cig., Jan., C.; delala se je preprosta in klamasta, Jsvkr.
  8. klamáti, -ȃm, vb. impf. 1) wie betäubt einhergehen, taumeln, C., Kor.; nerodno hoditi, Lašče- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) k. se = mešati se: tebi se klama = tebi se meša, ti si bedak, Gor.
  9. klȃmfa, f. die Klammer; — prim. bav. klampfen, Levst. (Rok.).
  10. klámiti, -im, vb. impf. 1) kakor klama se vesti: sich dumm, ungeschickt geberden, Z., C.; — 2) k. se, sich albern betragen, Cig.; — sich recken, Gor.; — taumelnd gehen, C.; pijanec gre in klami, Z.; — albern reden, Z.; phantasieren, C.; — 3) k. kaj iz koga, jemandem etwas abnarren, Cig.
  11. klamóta, f. der Tölpel, Jan.
  12. klamotáti, -ȃm, vb. impf. = klamoteriti, quackeln, Jan.
  13. 1. klȃmpa, f. = klamfa, Cig.
  14. 2. klȃmpa, f. 1) ein ungeschickt einhergehender Mensch, Štrek., Kras; ime ovci, ki nerodno hodi, Erj. (Torb.); — 2) schlapper Hut, Štrek.
  15. klȃmpast, adj. 1) = neroden: k. človek, Notr.; — 2) schlapp: k. klobuk, C.
  16. klampáti, -ȃm, vb. impf. taumelnd einhergehen, Notr.; — nachlässig einhergehen, schlendern, C., Dol.; kam pa klampaš? Z.
  17. klamúza, f. = klafeta, Cig., Gor.
  18. klančàn, -ána, m. der Anwohner an einem Bergwege, M.; der Hügelbewohner, Cig.
  19. klánčast, adj. abschüssig, abhängig, Jan.
  20. klánčək, -čka, m. dem. klanec; kleine Anhöhe; — die Rampe, Levst. (Pril.).
  21. klánčən, adj. zum Abhang gehörig, M.; — abschüssig, C.
  22. 1. klánčič, m. dem. klanec.
  23. 2. klančič, m., Jan., Poh.; pogl. klonč.
  24. klančína, f. die abschüssige Bodenlage, Cig., C.; — die Rampe, Cig.
  25. klánəc, -nca, m. 1) der Hohlweg, Mik.; — die bergauf führende Straße; hud klanec; klanci = visoki poti med gorami, Dalm.; Gebirgswege, Dict.; po klancih se voziti, jvzhŠt.; — klanec ali strmec, Steigung oder Gefälle, Levst. (Cest.); — 2) die Dorfgasse, Kras- Erj. (Torb.); — 3) das Rinnsal eines Baches, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  26. klȃnfa, f. = klamfa, Mur., Cig.
  27. 1. klaníca, f., Cig., Jan., Notr.; pogl. klonica.
  28. 2. klaníca, f. 1) das Holzscheit, Štrek.; — 2) = kalanka, die vom Kerne gehende Pfirsich, Kras- Erj. (Torb.).
  29. klanjálọ, n. der Kratzfüßler, Cig.; der Complimentenmacher, Z.
  30. klȃnjati se, -am se, vb. impf. Verbeugungen machen, Mur., Cig.; k. se komu, sich vor jemandem verbeugen, ihn dadurch ehren, Cig., C., nk.; — hs.
  31. klȃnje, n. 1) das Schlachten; die Metzelei, Cig., Jan.; (vname) se strašen boj, ne boj, mesarsko klanje, Preš.; — 2) das Hadern, das Gehader, Cig.; — 3) die Kolik, das Bauchgrimmen, Cig., Jan., C., Strp.; na naglem jo klanje popade, Jsvkr.; — 4) das Spalten, Cig.
  32. klánjəc, -njca, m. = klanec, Habd.- Mik.
  33. klánọ, n., nam. knalo, in to nam. tnalo, Notr.
  34. klapáča, f. eine Sau mit herabhängenden Ohren, kajk.- Valj. (Rad).
  35. klápast, adj. schlaff herabhängend, Cig.; klapasta ušesa, Cig., BlKr., M.; — klapasta svinja = klapouha svinja, Vrt.; — kaj se tako klapasto držiš? warum lässest du also den Kopf hängen? BlKr.- M.
  36. 1. klápati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) schlaff herabhängen: ušesa mu klapajo, BlKr.; glava mu klaplje, Z.; zelena mu kapa do ušes klapa, Vrt.; — 2) die Ohren oder den Kopf hängen lassen, C.; — mit dem Kopfe nickend einhergehen, Mik. (Et.); tudi: klapáti, -ȃm: stisne rep med noge in klapa klavrno domov, Str.; (starikavi kapucini) so klapali v molilnico, DSv.
  37. 2. klapáti, -ȃm, vb. impf. = klafati, C., Z.
  38. klápavica, f. užitna k., die essbare Mießmuschel (mytilus edulis), Erj. (Z.).
  39. klapẹ́ti, -ím, vb. impf. = 1. klapati: ušesa mu klapijo, Mik. (Et.); — vreča klapi, der Sack hängt über, Z.
  40. klapı̑n, m. = klapouh, Lašče- Levst. (Rok.).
  41. klȃpka, f. die Klappe, Vrt.; die Taschenklappe, die Lasche, Jan., DZ.
  42. klapoùh, -úha, m. der Schlappohrige, M.; — der Duckmäuser, Mur., C., Valj. (Rad).
  43. klapoùh, -úha, adj. 1) mit schlaff herabhängenden Ohren, schlappohrig, Cig., Jan., M.; — 2) mit gesenktem Haupte, SlN.- C.; — 3) der sich taub stellt, Mik.; — heimtückisch, C.
  44. klapoúhast, adj. tückisch, Z.
  45. klapouhàt, -áta, adj. = klapouh 1), Dict.
  46. klapoúhinja, f. klapouha ženska, Cig.
  47. klapoȗšəc, -šca, m. ein Thier mit einem Schlotterohr, Cig.; — človek, kateremu uha klapajo (psovka), Dict., C., M., BlKr.
  48. klapoúšən, -šna, adj. schlappohrig, Jan.; — mit gesenktem Haupte, niedergeschlagen ( z. B. vor Scham): klapoušno hodi, vzhŠt.- C.
  49. klapoȗška, f. 1) die Schlappohrige, M.; — 2) die Ohrfeige, C.
  50. klapoȗškati, -am, vb. impf. Ohrfeigen versetzen: k. koga, Mur., C.
  51. klapoȗšnica, f. 1) die Schlappohrige, Cig.; — 2) die Ohrfeige, Mur., Cig., Jan.
  52. klapoȗšnik, m. der Schlappohrige, Cig.
  53. klapoúšniti, -ȗšnem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen, Cig.
  54. klapoúzniti, -ȗznem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen: k. koga, Mur.
  55. klȃpša, f. = klapača, kajk.- Valj. (Rad).
  56. klȃs, klȃsa, klasȗ, m. die Aehre; pšenični, rženi k.; — koruzni k., der Maiskolben, BlKr., jvzhŠt.
  57. klȃsast, adj. ährenartig, Cig., Jan.
  58. klasàt, -áta, adj. ährig, ährenreich, vollährig, Cig.; klasata praprot, der Aehrenfarn, Cig.
  59. klasáti, -ȃm, vb. impf. Aehren ansetzen, Nov.
  60. klȃsčək, -čka, m. dem. klasek.
  61. klȃsək, -ska, m. dem. klas, das Aehrchen.
  62. klȃsən, -sna, m. der Monat Juni, C.
  63. klásən, -sna, adj. 1) Aehren-; — 2) = klasat, Cig.
  64. klasicīzəm, -zma, m. vnetost za klasična dela, der Classicismus, Cig. (T.).
  65. klasìč, -íča, m. = klasek, Cig., Jan.
  66. klāsičən, -čna, adj. izboren, zgleden, classisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — pogl. klasiški.
  67. klāsičnost, f. zglednost, die Classicität, Cig. (T.), nk.
  68. klāsik, m. zgleden pisatelj (posebno starih Grkov in Rimljanov), der Classiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  69. klası̑nəc, -nca, m. der Aehrenkolben, C.; — der entkernte Maiskolben, C.
  70. klası̑nje, n. = klasje, C.
  71. klāsiški, adj. classisch, Jan.; klasiška metrika, Cv.
  72. klasíti se, -ím se, vb. impf. in Aehren schießen, sich ähren, Cig., Jan., Slom.- C., vzhŠt.- Kres, Dol.
  73. klasjè, n. coll. die Aehren; v k. iti, Aehren ansetzen, sich ähren, Cig., Jan.; — die Aehrenlese, die Chrestomathie, Cig. (T.); — klȃsje, Št.
  74. klasnàt, -áta, adj. ährig, ährenreich, Cig.
  75. klasníca, f. 1) bilka, ki ima klas, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) das wollige Honiggras (holcus lanatus), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  76. klasnjáča, f. die Aehrenkoralle (madrepora), Erj. (Z.).
  77. klasováti, * -ȗjem, vb. impf. = klasiti se, in Aehren schießen, Jan., C.; tudi: k. se, Gor.; bilo je ravno spomladi, ko se je začelo žito klasovati, Pjk. (Črt.).
  78. klasǫ́vən, -vna, adj. = klasen, Jan.
  79. klasovẹ́ti, -ím, vb. impf. = klasiti se, Ravn.
  80. klasovı̑t, adj. ährenreich, Cig., Jan.
  81. klasovítən, -tna, adj. = klasovit, Jan.
  82. klasǫ̑vje, n. = klasje, Mur., Cig., Jan.; k. pobirati, Jsvkr.; klasovjè, kajk.- Valj. (Rad).
  83. klasovnàt, -áta, adj. = klasnat, Jan.
  84. klȃst, -ı̑, f. das Viehfutter, Jan., C.
  85. klásti, kládem, vb. impf. legen, Mur., Krelj- M., Trub.; testo v peč k., Soška dol.- Erj. (Torb.); k. si grahovico pod vzglavje, Npreg.- Erj. (Torb.); živini k., dem Vieh Futter vorlegen, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.), Vrt., Gor.; Klast voličem hlapci šli, Npes.-K.; čebelam k., Por.; — v strah k., in Furcht versetzen, Ben.- Kl.
  86. klasȗnəc, -nca, m. = klasinec, der Maiskolben, BlKr.
  87. klaš, m. der Andorn (marrubium), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).
  88. klat, m. = blato, Guts.; — prim. srvn. quât, Koth, C.
  89. kláta, f. les, ki se svinjam pod vrat obeša, da ne morejo bežati, kajk.- Valj. (Rad).
  90. klȃteški, adj. Vagabunden-: klateško življenje, SlN., Let.
  91. klȃtež, m. der Landstreicher, der Vagabund; poulični k., der Gassenbube, Cig.
  92. klateževáti, -ȗjem, vb. impf. vagabundieren, Jan. (H.).
  93. klȃtežnica, f. die Vagabundin, C.
  94. kláti, kǫ́ljem, vb. impf. 1) stechen: kolje me po trebuhu, po črevih, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan.; — peinigen, quälen: skrbi me koljejo, Cig.; vest me kolje, Jan.; — 2) beißen: k. se, sich beißen: psi se koljejo; kämpfen, sich schlagen: na Turškem se koljejo; — hadern, Cig.; — 3) schlachten; svinje k.; danes koljemo, heute wird bei uns geschlachtet; — 4) spalten, Mur., Cig., Jan.; drva k., Cig., Dol.- Levst. (Rok.); orehe k., Nüsse knacken, Cig.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig.; — 5) schlagen, vzhŠt.; toča je začela klati, Kres; ura je polnoči klala, Mariborska ok.
  95. klátiti, -im, vb. impf. herabschlagen; sadje, želod z drevja k., zvezde klati, er ist himmelhoch, Cig.; z rokami k., mit den Händen herumschlagen, jvzhŠt.; — 2) k. se, sich herumtreiben, vagabundieren.
  96. klativı̑tez, m. irrender Ritter, der Abenteurer, Cig., Jan., C., nk.
  97. klatje, n. = blato, Guts. (Res.)- Mik.; — prim. klat.
  98. klátọ, n. = klata, kajk.- Valj. (Rad).
  99. klȃvəc, -vca, m. 1) der Schlächter, Mur., Cig., Jan.; — 2) ein Werkzeug der Korbflechter, Mik.
  100. klávən, -vna, adj. schlachtbar, Cig., Jan.; pogl. klalen.

   58.997 59.097 59.197 59.297 59.397 59.497 59.597 59.697 59.797 59.897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA