Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (59.201-59.300)

  1. kemı̑ja, f. ločba, die Chemie.
  2. kemı̑jski, adj. zur Chemie gehörig, chemisch, Cig., Jan., Cig. (T.); k. delavec, der Laborant, Cig.; = k. strežnik, Jan.
  3. kēmik, m. der Chemiker, Jan., Cig. (T.), nk.
  4. kemikālije, f. pl. kemične tvarine, die Chemicalien, Cig. (T.).
  5. kənáti se, -ȃm se, vb. impf. = brandig werden, sich entzünden (o ranah), Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  6. kę́ncəlj, -clja, m. die Klette (lappa), Josch.
  7. kę̑nda, f. = torba, C.
  8. kę́pa, f. 1) der Klumpen: kepa zlata, ila, Cig.; noga v kepo zrastena, der Klumpfuß, Pot.- Cig.; s prstenimi kepami metati, Dalm.; ognjena k., die Feuerkugel, Cig.; v kepah, klumpenweise, Cig.; — die Ackerscholle, Mur., Cig., Jan., C.; kepe tleči, Schollen zerschlagen, Z.; — der Schneeball; kepo zagnati v koga; — k. dlak, der Haarballen, Cig.; — 2) svoje ime ovci, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  9. kę́panje, n. das Bewerfen mit Schneeballen.
  10. kę́past, adj. klumpicht, geballt, Mur., Cig.; kepasto je proso, kadar težko k tlom visi, Polj.
  11. kepàt, adj. klümperig, schollig, Cig., Jan.
  12. kę́pati, kę̑pam, vb. impf. 1) mit Schneeballen bewerfen: k. koga; k. se, sich mit Schneeballen bewerfen; — 2) volno k., die Wolle krämpeln und in große Flocken verwandeln, C.
  13. kę̑pəc, -pca, m. 1) der Bürzel, der Hühnersteiß, C.; — 2) der Zwerg, Cig., Jan.; ( hs.); — 3) die Kolbenhirse, Cig.
  14. kepę̑n, m. das große Wiesel, das Hermelin (mustelina erminea), Frey. (F.).
  15. kepenjek, m. = plašč, C.; — prim. madž. kopenyeg.
  16. kę́pica, f. dem. kepa; das Klümpchen.
  17. kę́piti, -im, vb. impf. 1) ballen, Cig.; k. se, sich ballen: sneg se kepi, Cig.; — ( pren.) k. se, sich patzig, wichtig machen, sich aufblasen, Lašče- Levst. (M.).
  18. kepljenik, m., KrGora, pogl. kupljenik.
  19. kə̀s, kəsà, m. die Reue, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), nk.; kes in pes, oba grizeta, Z.
  20. kəsȃn, -snà, adj. säumig, langsam; k. pri delu, C.; k. za delo, Dol.; kesna pokora, C.; k. plačnik, Cig.; otročja reja je najkesnejša, Jurč.; kesne glave biti, ungelehrig, ein langsamer Kopf sein, Cig., Nov.; po kesnem, langsam, Cig.; — spät, Mur., Cig., Jan.; kesni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; kesno je že, es ist schon spät; kesna seva, prazna škrinja, Z.; kesneje, später, C.; — kȃsni, compar. kášnji, kəsnẹ̑ji, kəsnẹ̑jši, Cv., C.; — tudi: kə̀sən.
  21. kəsȃnje, n. die Reue.
  22. kəsáti se, -ȃm se, vb. impf. Reue empfinden; k. se zavoljo česa; bereuen: k. se grehov; (k. se, trauern: kę́še se za rajnega, vzhŠt.- C.).
  23. kəsȃvəc, -vca, m. der Reuige, Valj. (Rad).
  24. kəsə̀n, -snà, adj. = kesan.
  25. kesíge, f. pl. vojaški črevlji, kajk.- Valj. (Rad).
  26. kəsnè, -ę́ta, m. der Säumige, Z.
  27. kəsnẹ̑la, f. die Säumige, Z.
  28. kəsnẹ̑nje, n. das Säumen, Cig.
  29. kəsnẹ́ti, -ím, vb. impf. säumen, säumig sein, Cig., Navr. (Kop. sp.), Rez.- Kl.; s svojim prihodom kesni, (kasni) Krelj.
  30. kəsníti se, -ím se, vb. impf. = kesneti, (kas-) Krelj.
  31. kəsnı̑vəc, -vca, m. der Zauderer, (kas-) Cig.
  32. kəsnóba, f. das Säumnis, Cig., Bas.
  33. kəsnǫ̑ča, f. = kesnost, Jan. (H.).
  34. kəsnoglàv, -gláva, adj. ungelehrig, stumpfsinnig, Jan.
  35. kəsnọ̑st, f. die Saumseligkeit, Dict., Cig., Jan.; — die Späte, Cig., Jan.
  36. kəsnóta, f. = kesnost, Jan.; Bog pretehta pri grehu naglost in kesnoto, Slom.
  37. kəsnoúmən, -mna, adj. langsamen Verstandes, M.; k. biti, einen langsamen Kopf haben, Cig.
  38. kəsnováti, -ȗjem, vb. impf. säumen, zögern, langsam sein, Mur., Jan., C.
  39. kəsnovȃvəc, -vca, m. der Langsame, Jan.
  40. keša, f. = torba, C., SlGor.; — prim. hs. kesa, Beutel, iz tur.
  41. kẹ̑šast, adj. zwergartig, (kejš-) Cig.
  42. kẹšè, -ę́ta, m. der Zwerg, Z.
  43. kẹ̑šək, -ška, m. der Zwerg, C., (kešik) Rib.- M.; (kejšek) Rib.- Cig.
  44. kēšica, f. dem. keša, vzhŠt.
  45. kəšnjáti, -ȃm, vb. impf. = obotavljati se, počasno napravljati se (na kako delo), Krn ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  46. kę̑ta, f. eine aus Flechtwerk und Lehm (Koth) gemachte Winzerhütte, ob Muri- Trst. (Let. 1874. 69.).
  47. kę́tina, f. die Kette; — iz stvn. chetina, Mik. (Et.); pogl. veriga.
  48. kę́tinica, f. dem. ketina; — zlata k. = grenkuljica (glechoma), Tuš. (B.).
  49. kę̑tiš, m. 1) der Bewohner einer keta, Trst. (Let.); — 2) der Mitwinzer, C.; — 2) der Gefährte, der Genosse, C.; — prim. keta.
  50. kę̑tišati se, -am se, vb. impf. Umgang pflegen, ob Muri- C.
  51. kę̑tuš, m. = ketiš 1), C.; = tovariš, kajk.- Valj. (Rad).
  52. kę̑včica, f. 1) eine Art Dohle, C.; — 2) der Kibitz, C.; — prim. kevkati.
  53. kę̑vh, m. der Kropf, Gor.
  54. kę̑vkati, -am, vb. impf. verdrießliche Laute von sich geben, "penzen", Št.- Z., C.
  55. kę́vžih, m., Z., Strp., (kevžeh) Cig.; pogl. kelžuh.
  56. kəzmáti, -am, vb. impf. zausen, Z., jvzhŠt.; — prim. kosmati.
  57. keznȃnik, m. pol vagana, ali po nekaterih krajih četrt vagana; stara mera na Goriškem in Vipavskem, Erj. (Torb.), C.; — pogl. kaznenik.
  58. kę̑žman, m. vamp, pl. kežmani = kerepuhi, Kuttelflecke, Dalm. (Reg.).
  59. kì, pron. rel. indecl. v padežih, razen imenovalnika, z dotičnimi krajšimi oblikami osebnega zaimka 3. os.: ga, je, mu, ji, itd.; der, welcher; mož, ki nas je videl, žena, ki smo jo videli; predlog stoji pri zaimku 3. os.: prijatelji, ki smo pri njih bili, Levst. (Sl. Spr.); oči, ki nebeško veselje igra po njih, Ravn.- Mik.; — prim. ker, kir.
  60. kí, ka, ko, pron. = kateri, Krelj, na vzhodu; ki vrag! wer Teufel! Mur.; ki vrabec je to prel! Vrt.; ki ti je vran! jvzhŠt.; v ko selo prišla, na to kolo prela, Ist.- Jan. (Slovn.); s kem — s tem, je — desto, Mik. — prim. stsl. kyj.
  61. kı̑bla, f. der Kübel, die Döse, Cig., Jan.; posoda za mast ali maslo, BlKr.; — iz nem.
  62. kı̑c, m., pogl. kijec.
  63. kìč, kíča, m. = kačka, čop, zatrep, der Dachwalm, Pivka ( Ravn.)- Cig.; — prim. 1. kika.
  64. kı̑čma, f. die Pferdehaare an der Stirne, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 1. kika 1).
  65. kidáč, m. der Mister, der Mistlader; der Schneeschaufler.
  66. kidȃłnica, f. die Mistgabel, Z.; = pl. kidalnice, Cig.
  67. kídanje, n. das Wegräumen (des Mistes, Schnees).
  68. kídati, kı̑dam, vb. impf. herauswerfen, aus dem Wege werfen, wegräumen; gnoj iz hleva, izpod živine k., ausmisten; pojdi kidat; sneg s ceste k., Schnee von der Straße wegschaufeln; — kopo k., einen Kohlenmeiler ausladen (ausstoßen), Cig.; — sveča (se) kida, die Kerze rinnt, Cig.
  69. kídavəc, -vca, m. der Räumer, der Schaufler, der Mister, Cig., Jan.
  70. kı̑h, m. 1) das einmalige Niesen, der Nieser, Cig., Jan., SlN.; na kih reci: Bog pomagaj! C.; — 2) die Niesesucht, der Schnupfen, Jan., Prip.- Mik., Svet. (Rok.).
  71. kiháč, m. der Nieser, Cig.
  72. kiháłən, -łna, adj. Niese-: kihȃłni prah, das Niesepulver, Cig.
  73. kihȃłka, f. der Schnupfen, Krn- Erj. (Torb.).
  74. kihálọ, n. 1) das Niesemittel, das Niesepulver, Cig., Jan.; — 2) der Nieser, Cig.
  75. kíhanje, n. das Niesen.
  76. kíhati, kı̑ham, -šem, vb. impf. niesen; — prusten, Cig.; polh kiha, jvzhŠt.
  77. kíhav, adj. niesesüchtig, Cig., Jan.
  78. kíhavəc, -vca, m. der Nieser, Mur., Cig., Jan.
  79. kíhavica, f. 1) die Niesesucht, der Schnupfen, Mur., Jan., C.; — 2) die Nieswurz (helleborus), C.
  80. kíhavka, f. 1) die Nieserin, Cig.; — 2) die Nieswurz, Danj., Mur., Cig., Jan.
  81. kı̑havt, m. der Nieser, Cig., Jan.
  82. kı̑həc, -hca, m. 1) = kih 1), Jan. (H.); — 2) das Fioringras (agrostis stolonifera), Jan., C., Nov., Vrt.
  83. kı̑hljaj, m. = kih 1), Jan. (H.).
  84. kíhniti, kı̑hnem, vb. pf. einmal niesen; kihniti se mi hoče, es ist mir nieserlich, Cig.
  85. kı̑j, m. 1) ein großer Holzschlägel, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Gor., Št.; — die Keule, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Maiskolben, Gor.- Cig.
  86. kijáč, m. = kij 1), M., Z., Rez.- Baud.
  87. kijáča, f. 1) = kij 1), C.; — 2) ein Knotenstock, Habd.- Mik., C.
  88. kı̑jast, adj. schlägelartig, C.; — keulenförmig, kolbenförmig, Jan., Cig. (T.).
  89. kijáš, m. kijaši, keulenförmige Käfer (clavicornia), Erj. (Ž.).
  90. kı̑jčək, -čka, m. dem. kijec; kleiner Schlägel: bobenski kijček, der Trommelschlägel, Cig.; kijčki pri klavirju, die Hämmerchen beim Clavier, Slom.
  91. kı̑jčka, f. die Stecknadel, Jan.
  92. kı̑jəc, -jca, m. dem. kij; 1) der Holzschlägel, Guts., Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.; — der Knüttel, Cig.; — 2) der Zapfen am Nadelholze, Cig.; — entkernter Maiskolben, vzhŠt.- C.; — izreka se nav. kı̑c; (kijèc, vzhŠt.).
  93. kijenǫ̑səc, -sca, m. der Keulenträger, Cig., Jan.
  94. kı̑jevka, f. eine Weizengattung, C.
  95. 1. kíka, f. 1) der Haarbüschel, Z., kajk.- C.; — 2) der Zipf, der Pips (eine Hühnerkrankheit), C., Dol.
  96. 2. kíka, f. die Heiserkeit, vzhŠt.- C.
  97. kíkati, kı̑kam, -čem, vb. impf. 1) heiser sein, C., Z.; — 2) k. se, kichern: kaj se kičeš? Krn ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  98. kikav, adj. heiser, Z., jvzhŠt.
  99. kíkavəc, -vca, m. die Misteldrossel (turdus viscivorus), C.
  100. kikədaj, adv., nam. kje kedaj, dann und wann, Poh.- SlN.

   58.701 58.801 58.901 59.001 59.101 59.201 59.301 59.401 59.501 59.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA