Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (59.101-59.200)

  1. kaznı̑vəc, -vca, m. der Strafer, Cig.
  2. kaznı̑vka, f. die Straferin, Cig.
  3. kaznívost, f. die Strafbarkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  4. kaznję́nəc, -nca, m. der Sträfling, der Züchtling, Cig., Jan.; — kaznjénec, Levst. (Nauk); sicer tudi: káznjenec.
  5. kaznjénje, n. das Strafen.
  6. kaznję́nka, f. weiblicher Sträfling, Cig., Jan.; — prim. kaznjenec.
  7. kaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. = kaznovati 1), DZ.; kdor bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo ga za obrtovnega prestopnika, Levst. (Nauk); (kažnjevati, DSv.).
  8. kaznováłən, -łna, adj. strafend, Straf-, Cig., Jan., nk.
  9. kaznovalíšče, n. der Strafort, Jan., C.
  10. kaznovȃłnica, f. das Strafhaus, Cig., Jan., C.
  11. kaznovȃnje, n. das Strafen.
  12. kaznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) strafen, Mur., Cig., Jan., nk.; kar je hudega, črti in kaznuje Bog, Ravn.; — 2) den herrschaftlichen Zins entrichten, Guts.; prim. 1. kazen f. 2).
  13. kaznovȃvəc, -vca, m. der Strafer, Mur., Cig., Jan., nk.
  14. kaznovȃvka, f. die Straferin, Cig., nk.
  15. kazuīst, m. der Casuist, Cig. (T.).
  16. kazuīstika, f. znanstvo, ki uči pomirjevati vest v težavnih slučajih, die Casuistik, Cig. (T.).
  17. kažè, -ę́ta, m. cestni k., der Wegweiser (aus Holz, Stein), Cig., M.
  18. kažénje, n. das Verderben, das Verhunzen, das Entstellen.
  19. kážimed, m. der Honigkuckuck (cuculus indicator), Erj. (Ž.).
  20. kážipot, m. der Straßenzeiger, der Wegweiser, Mur., Cig., Jan., nk.; — k. komu biti, jemandem den Weg weisen, Anleitungen geben, nk.; — prim. hs. kažiput.
  21. kdá, adv. = kdaj, kadar, C., Mik., vzhŠt.
  22. kdáj, adv. I. interr. wann? od kdaj (odkdaj)? seit wann? do kdaj? bis zu welcher Zeit? do kdaj si mu denar posodil? — II. indef. kdàj, jemals, irgendwann; nimam kdaj, ich habe (nie eine) keine Zeit (etwas zu thun); če sem ti kdaj kaj dobrega storil, wenn ich dir je eine Wohlthat erwiesen habe; — zuweilen: vaščanje ga kdaj po ves teden niso videli, LjZv.; kdaj in (pa) kdaj, zuweilen; — III. rel. = kadar, jvzhŠt.; — pogl. kedaj.
  23. kdẹ́, adv. = kje, C., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — ("gdi", [ rel.], Trub.).
  24. kdẹ̑kdẹ, adv. = tu in tam, Raič (Slov.).
  25. kdọ́, pron. I. interr. wer? kdo je? wer da? kdo ve, kaj počenja! wer weiß, was er treibt! kdo pameten se bo čudil? welcher vernünftige Mensch wird sich wundern? ta ustava ni kdo ve kako umetna, Zv.; tega ne dam iz rok, ko bi ne vem kdo prišel! jvzhŠt.; — II. indef. kdọ̀, irgendwer, jemand; če kdo ve, pa naj pove! vsaj nima kdo po njega iti, es ist ja niemand da, der ihn holen könnte; ima kdo nositi med, Levst. (Beč.); — III. rel. = kdor, na vzhodu.
  26. kə̀, conj. 1) wenn: ke bi ... (okršeni kədər = kadar, namesto zdaj v knjigah sploh navadnega: ko bi ...), Guts.; prim. Škrab. (Cv. VI. 10. VII. 9.); — 2) = ker, Guts., C.
  27. kę́ba, f. 1) etwas Abgestutztes, Cig.; — kokoš brez repa, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Zwergin, BlKr.
  28. kę́bast, adj. 1) gestutzt, stumpf, Cig., Jan.; kebasta kokoš, eine Henne mit sehr kurzen Schwanzfedern, BlKr.; kebast pes, ein Hund mit gestutztem Schweif, Levst. (Zb. sp.); — stümmelicht, C.; — 2) zwergartig, BlKr.- M.
  29. kę̑bčək, -čka, m. dem. kebec; junger Vogel, das Küchlein, C.
  30. kę̑bəc, -bca, m. 1) ein Thier mit abgestutztem Schwanz, Cig.; — 2) kleiner, untersetzter Mensch, ein Zwerg, BlKr.; — 3) eine Art weiße Fisole, Lašče- Levst. (Rok.).
  31. kəbə̀l, -blà, m. das Schaff, Cig., Vrt., Dol.; vina ni maral piti iz kupice, morali so mu prinesti kebel, LjZv.; vodni kebli, Erj. ( Let.); pravi k. ("kebal") in mera, Krelj; — (kébəł, der Metzen, ogr.- C.); — prim. kabel.
  32. kę́bica, f. dem. keba; schwanzloses Huhn, Cig.
  33. kę́biti, -im, vb. impf. stutzen, den Schwanz abstutzen, Cig.
  34. kəbláča, f. der Kopf ( zaničlj.), SlGor.- C., Trst. (Let.); — prim. kebel.
  35. kəblánja, f. = keblača, C.
  36. kəblę̑nik, m. kraj, kamor se postavljo škafi, BlKr.
  37. kəblíca, f. ein Schaff, Habd., Dol.; die Milchgelte, C.; Mleka dosti nam podeli, Dve čebrici, Dve keblici, Vrt.; — die Schöpfgelte, Notr.
  38. kebzováti, -ȗjem, vb. impf. schauen, Acht haben: k. na koga, kaj, ogr.- M.; Acht geben, merken, ogr.- C., Valj. (Rad).
  39. kə̀c, kəcà, m. 1) der Schnabelhieb, der Pick, Jan. (H.); — der Hieb, Jan. (H.); — 2) kec ti bo, ako ti oče umrje, dein Loos wird sich nach dem Tode des Vaters zum Schlimmeren wenden, Z., GBrda; — 3) der Skis (im Tarokspiel), Cig.; — k. biti komu, jemandem gewachsen sein, Cig.; — (ni gotovo, ali te besede vse skupaj k enemu korenu spadajo).
  40. kec, adv. = odkod, Mik.; (iz ked-ci; prim. ked).
  41. kə̀c, interj. s tem glasom mačke podijo, M., Dol., Notr.
  42. kəcáti, -ȃm, vb. impf. 1) berühren, Jarn.; — 2) k. se, schlecht gehen: keca se mi, GBrda; — prim. kec 2).
  43. kȇcmec, m. das Baumharz, Mur., C.; arabski k., das Gummi, Danj. (Posv. p.).
  44. kəcniti, -nem, vb. pf. berühren, Jarn.; — mit der Ruthe schlagen, Jan. (H.).
  45. kę́ča, f. = kečiga, Mur., Erj. (Z.).
  46. kečíga, f. der kleine Stör, der Sterlet (acipenser ruthenus), Erj. (Z.), Mik.
  47. kę̑čka, f. dem. keka; der Haarschopf, das Haupthaar, Cig., Jan., C., Mik., na vzhodu; za kečko potegniti koga, ogr.- Valj. (Rad), jvzhŠt.; uže mi brezje v kečko sili, meine Haare werden schon grau, C.; = glava: imaš trdo kečko, SlGor.; — prim. kačka.
  48. kę̑čkati, -am, vb. impf. beim Schopf fassen, bei den Haaren zausen, Z., Prip.- Mik., jvzhŠt., vzhŠt.; že mnogokrat ste me kečkali in tepli, Cv.
  49. ked, adv. = kod: od ked, Mik.
  50. kədá, adv. = kdaj, kedaj, Kor., Št.- Cig., C.
  51. kədáj, adv. = kdaj (tako sploh pišejo v novejšem času); prim. Cv. X. 4.; — kedàj = k letu, künftiges Jahr, C., Lašče- Erj. (Torb.).
  52. kədájšnji, adj. manchmalig: kedajšnje (njegovo) govorjenje, Jurč.
  53. kədánji, adj. einstig, künftig, SlN.
  54. kədọ́, * pron. interr. kədọ̀, indef. = kdo, Str., DSv. i. dr.; — prim. * Cv. II. 51. X. 4.
  55. kéfa, f. = krtača, Mur., vzhŠt., ogr.; — iz madž.
  56. kefáti, -ȃm, vb. impf. = krtačiti, ogr.- Valj. (Rad); — prim. kefa.
  57. kégəlj, -glja, m. der Kegel, Cig., Jan., Cig. (T.); tudi: kégəł; — iz nem.; pogl. stožec.
  58. kegljáč, m. der Kegelschieber, Jan.
  59. kegljȃłnica, f. = kegljišče, Cig.
  60. kégljast, adj. = stožkast, kegelförmig, Cig., Jan.
  61. kegljáti, -ȃm, vb. impf. Kegel schieben.
  62. kegljȃvəc, -vca, m. = keglač.
  63. kégljəc, -gljəca, (-gəljca), m. dem. kegelj.
  64. kegljíšče, n. die Kegelbahn.
  65. kèh, kę́ha, m. 1) = kih, das einmalige Niesen, der Nieser, ogr.- C.; — 2) das Husten der Pferde, vzhŠt.- C.
  66. kẹ̑ha, f. der Kerker, die Keiche, Cig., Kr.; — iz nem.; prim. srvn. kîche, Cv.
  67. 1. kę́həlj, -hlja, m. der Kropf bei Menschen und Thieren, Mur., V.-Cig.; — prim. kehlja.
  68. 2. kę́həlj, -hlja, m. der Schweinshauzahn, vzhŠt.- C.
  69. kehetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. keuchen, husten, lachen, C.; — prim. kehljati.
  70. kę̑hlja, f. der Kropf, Habd.- Mik., Guts., kajk.- Valj. (Rad).
  71. kehljȃk, m. = 2. kehelj, vzhŠt.- C.
  72. kę́hljast, adj. kropfig, Guts.
  73. kehljáti, -ȃm, vb. impf. keuchen, Mur., C.; hüsteln, Z.; svinje kehljajo, geben röchelnde Laute von sich, Z.
  74. kę́hljav, adj. kropfig, Guts., Mur.
  75. kę́hljavəc, -vca, m. der Kropfige, Mur.
  76. kę́hniti, kę̑hnem, vb. pf. = kihniti, Mur., Volk.- M., Mik.
  77. 1. kę̑ka, f. 1) das reichliche Haupthaar, Z.; — 2) kleiner hölzerner Hammer, C.; — prim. kečka.
  78. 2. kȇka, f. človek, ki pohuljeno hodi, kajk.- Valj. (Rad).
  79. kę̑kati, -am, vb. impf. leicht schlagen, C.
  80. kę̑kəc, -kca, m. der Schlägel, C.
  81. kę̑ketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = kekljati, Z.
  82. kę̑kica, f. dem. keka; 1) der Schlägel, der Hammer, C.; — 2) das männliche Glied, C.
  83. kę̑kič, m. mali skržat (cicada orni), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  84. kekljálọ, n. der Stotterer, M.
  85. kekljáti, -ȃm, vb. impf. stottern, Jarn., M., Jap. (Prid.), Valj. (Rad).
  86. kekljȃvəc, -vca, m. der Stotterer, Dict.
  87. kə̀l, klà, m. der Hauzahn (der Schweine), Cig., Jan., Cig. (T.); po drugih slovan. jezikih; prim. češ. kel gen. klu, der Hauer; kę̑l, dolge kelę̑ ima prasec, SlGor.
  88. kę́la, f. die Maurerkelle; — iz nem.
  89. kelák, m. = kel, C.
  90. kę̑ləc, -lca, m. dem. kel, SlGor.- C.
  91. kę́lih, m. iz nem. Kelch.
  92. kəlíti, -ím, vb. impf. leimen, Mur., Cig., Danj. (Posv. p.), BlKr.
  93. kę̑lj, m. utež pri uri, Srpenica pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  94. kəljàst, -ásta, adj. leimicht, Mur., Cig.
  95. kəljástən, -stna, adj. = keljast, Mur.
  96. kəljè, n. der Tischlerleim, Guts., Mur., na vzhodu; parklje potrebujejo, da iz njih kelje delajo, jvzhŠt.; — prim. klej.
  97. kę́łžuh, m. der Husten, die Druse, die "Kehlsucht" der Pferde, Cig., C., Nov.; — iz nem.
  98. kę̑mba, f. die Butte, Jan., C., M.
  99. kę́mbəlj, -blja, (-bəljna), m. 1) der Glockenschwengel, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Laufgewicht an der Schnellwage, Cig. (T.), Nov.; — 3) das Uhrgewicht, Cig.; — 4) die Löffelente (anas clypeata), Frey. (F.).
  100. kēmičən, -čna, adj. chemisch, Cig., Jan., nk., kemične tvarine, Chemicalien, Jan.

   58.601 58.701 58.801 58.901 59.001 59.101 59.201 59.301 59.401 59.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA