Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (59.001-59.100)

  1. kataljáti, -ȃm, vb. impf. rollen machen, Gor.- Valj. (Rad); k. se, rollen: kroglja se katalja, Mik. (Et.); — prim. kotaljati.
  2. katalōg, m. imenik, zaznamek, der Katalog.
  3. katālpa, f. der Katalpabaum, Cig.
  4. katȃn, m. = vojak, C., ogr.- M.; — prim. madž. katona.
  5. katȃnčev, adj. Wau-, katančevo žoltilo, das Waugelb, Cig. (T.).
  6. katȃnəc, -nca, m. 1) = katan, C.; — 2) die Färberreseda, der Wau (reseda luteola), Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  7. katȃnək, -nka, m. 1) = katan, C.; — 2) = soldatek (cyclamen), Ščav.- C.
  8. katánja, f. neka vinska trta, Kanal- Erj. (Torb.).
  9. katehēt, m. verski učitelj, der Katechet.
  10. katehētičən, -čna, adj. h katehetiki spadajoč, katechetisch, Jan. (H.).
  11. katehētika, f. die Katechetik, Cig., Jan.
  12. katehētski, adj. Katecheten-, katechetisch.
  13. katehīzəm, -zma, m. = katekizem.
  14. katekēt, m., Cig., pogl. katehet.
  15. katekīzəm, -zma, m. nauk ( pos. verski) na vprašanje in odgovor spisan, der Katechismus.
  16. kāteta, f. die Kathete, Cel. (Geom.).
  17. katōd, m. = katoda, Cig. (T.).
  18. katōda, f. die Kathode ( phys.), Jan. (H.).
  19. katǫ̑ličan, m. der Katholik; tudi: katoličàn.
  20. katoličánəc, -nca, m. = katoličan, ogr.- M., Mik.
  21. katǫ̑ličanka, f. die Katholikin; tudi: katoličánka.
  22. katǫ̑ličanstvọ, n. der Katholicismus; tudi: katoličȃnstvọ.
  23. katolīk, m. po nem. Katholik, Cig., Jan.
  24. katǫ̑liški, adj. katholisch.
  25. katūn, m. neka bombaževa tkanina, der Kattun.
  26. katūnast, adj. kattunen.
  27. katūnov, adj. kattunen.
  28. katūnski, adj. Kattun-: -ska igla, die Kattunnadel, Cig.
  29. káva, f. der Kaffee, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. hs. kava, kafa.
  30. kávcija, f. varščina, die Caution, Cig., Jan., nk.; govori se tudi: kavcı̑ja.
  31. kȃvčevina, f. = kavčina, jvzhŠt.
  32. kȃvčica, f. dem. kavka; 1) die Alpendohle, pod Kaninom- Erj. (Torb.); — 2) die Jäthaue, Jan.
  33. kȃvčina, f. neka vinska trta: die blaue Kölnertraube, M., jvzhŠt.- Erj. (Torb.).
  34. kȃvčji, adj. von der Dohle, Dohlen-.
  35. kavčūk, m. der Kautschuk.
  36. kavčūkovəc, -vca, m. der Kautschukbaum (siphonia elastica), C., Tuš. (R.).
  37. kȃvəc, * -vca, m. der Tresterwein, der Nachwein, Cig., Jan.; tropine, zalite z vodo, dajo v Istri kuhati; kar odtoče, imajo po leti za pijačo, ki jo zovejo kavec, SlN. XIII. 61.
  38. kávəlj, -vlja, (-vəljna), m. 1) der Haken, Mur., Cig., Jan., Kr.; — 2) der Keim, C.; — 3) tüchtiger Mann: ako jim je načelnik kavelj, gredo za njim skozi peklenski ogenj, Bes.; presukan k., durchtriebener Kerl, Zora.
  39. kávəljčək, -čka, m. dem. kaveljc, das Häkchen, Cig., Jan., Kr.
  40. kávən, -vna, adj. Kaffee-, Mur., Jan., nk.
  41. kȃvka, f. 1) die Dohle (corvus monedula); k. škrlatnica, die Purpurdohle, Cig.; — 2) eine blaue Traubengattung, Vrtov. (Vin.), Trumm., Št.- Erj. (Torb.); — 3) der Haken, Cig.; — palica z železno kljuko na koncu, s katero tkalec ladjico pobira, Gor.; — die Jäthaue, Jarn., Mur.; — 4) die Thürschnalle, Z.; — 5) die Winde, Krn- Erj. (Torb.); — 6) grober Schriftzug, Z.; kavke delati, kritzeln, Krähenfüße machen, Cig.; — 7) človek, ki vedno javče (kavka): ti si prava kavka, jvzhŠt.
  42. kȃvkati, -am, -čem, vb. impf. 1) ähnliche Laute von sich geben, wie die Dohle; pure kavkajo, jvzhŠt.; — jammern: kaj vedno kavkaš, jvzhŠt.; — 2) luščiti kostanj iz griče (ježice), GBrda- Erj. (Torb.).
  43. kávkəlj, -klja, m. der Haken, Lašče- Levst. (Rok.).
  44. 1. kavkljáti, -ȃm, vb. impf. = nadležno beračiti, moledovati, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. kavkati.
  45. 2. kavkljáti, -ȃm, vb. impf. kuppeln, Jan.; — prim. kavkelj.
  46. kȃvkljəc, -kljəca, ( -kəljc, -kəljca), m. das Häkchen: trotje noge imajo kavkljece, jako bečelnim podobne, Levst. (Beč.).
  47. kȃvla, f. 1) die Kohlrübe, (kavlja) Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Steckrübe (posebna zvrst ogrščice), Tuš. (R.); — prim. lat. caulis, it. cavolo.
  48. kávljast, adj. hakicht, Cig.
  49. kavljàt, -áta, adj. hakig, Cig.
  50. kavljáti, -ȃm, vb. impf. keimen, sprossen, Notr.- Z.; krompir (v kleti) kavlja, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  51. kávljič, m. dem. kavelj; das Häkchen, Cig.
  52. kávljičati, -am, vb. impf. häkeln, Jan. (H.).
  53. kávljije, n. coll. die Keime, die Triebe, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  54. kávljiti, -im, vb. impf. mit einem Haken fassen, Cig.
  55. kȃvnica, f. die Kaffeeschale, Jan.
  56. kȃvnik, m. die Kaffeebüchse, Jan.
  57. kavopı̑vəc, -vca, m. der Kaffeetrinker, der Kaffeebruder, Cig.
  58. kavopı̑vka, f. die Kaffeetrinkerin, die Kaffeeschwester, Cig., Jan.
  59. kávovəc, -vca, m. der Kaffeebaum (coffea arabica), Jan., Tuš. (R.).
  60. kavovína, f. das Kaffein, Cig. (T.).
  61. kȃvs, m. der Zank, der Hader, Cig.; stari kavs (med Judi in Samarjani) se je zmerom huje vnemal, Ravn.; to je bil ravs in kavs! Z.
  62. kȃvsanje, n. das Hacken mit dem Schnabel; — das Gezänke.
  63. kȃvsati, -am, vb. impf. 1) mit dem Schnabel oder einem ähnlichen Gegenstande picken, hacken, schnappen; ptiči se kavsajo, hacken sich mit den Schnäbeln; — 2) k. se, zanken; pri tej hiši se noč in dan kavsajo, Lašče- Levst. (Rok.).
  64. kávsəlj, -slja, m. das Häkchen, Cig.; der Schnapper (der Wundärzte), V.-Cig.
  65. kavsljáti, -ȃm, vb. impf. dem. kavsati, Z.
  66. kávsniti, kȃvsnem, vb. pf. mit dem Schnabel oder mit einem ähnlichen Gegenstande piken, haken, schnappen.
  67. kàz, káza, m. der Fehler, das Gebrechen: z. B. eine fehlerhafte Falte im Tuch (Rattenschwanz), Cig.
  68. kazáč, m. 1) kdor kaj kaže, der Zeiger, der Weiser, C.; — 2) der Zeigefinger, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Register, C.
  69. kazáčən, -čna, adj. kazačni prst = kazač, der Zeigefinger, ogr.- C.
  70. kazȃj, m. der Fingerzeig, SlN.
  71. kazáłce, n. dem. kazalo.
  72. kazáłən, -łna, adj. zeigend, demonstrativ, Cig.; kazȃłni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), C.; kazalni naklon (način), die anzeigende Art ( gramm.), Cig.; kazalni zaimek, das anzeigende Fürwort, das Demonstrativpronomen ( gramm.), Levst. (Sl. Spr.).
  73. kazȃłnica, f., Cig., C., pogl. monštranca.
  74. kazȃłnik, m. 1) der Zeiger ( z. B. an der Uhr), Cig., Jan., DZ.; nihalni k., der Pendelzeiger, DZ.; — 2) das Verzeichnis, Cig.; k. držati o čem, über etwas ein Register führen, DZ.; — 3) der Accusativ ( gramm.), Cig., Jan.
  75. kazálọ, n. 1) die Zeigevorrichtung, der Zeiger, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) das Register, das Inhaltsverzeichnis, das Repertorium, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; abecedno k., Levst. (Nauk).
  76. kázanje, n. das Zeigen.
  77. kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci- Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.
  78. kazȃvəc, -vca, m. 1) der etwas zeigt, Cig., Valj. (Rad); — 2) der Zeigefinger; — 3) = kazalo, kazalnik, der Zeiger ( mech.), Cig. (T.); — 4) der Exponent ( math.), Cig. (T.), Žnid.
  79. kazȃvka, f. 1) die Zeigerin, Cig.; — 2) der Index, der Anzeiger ( math.), Cig. (T.).
  80. kȃzəc, -zca, m. = kazavec, der Zeigefinger, Guts.
  81. kazemāta, f. bombenfestes Gewölbe (in Festungen), die Casematte, Cig.
  82. 1. kȃzən, -zni, f. 1) die Strafe; božja k., die Strafe Gottes; smrtna k., die Todesstrafe; pod veliko kaznijo, bei hoher Strafe, Cig.; s kaznijo je prepovedano, es ist bei Strafe verboten, Levst. (Nauk); — 2) eine Abgabe an die Herrschaft, wie sie einst eingeführt war, Jan., Mur., Cig., Jan., Fr.- C.; žitna k., das herrschaftliche Zinsgetreide, Jarn., Fr.- C.; — 3) der Zins, KrGora- DSv.; — v kazen dati = v najem dati, Rož.- Glas.
  83. 2. kȃzən, -zni, f. der Schein, Dol.- Mik. (Et.); na k. imeti, zur Schau tragen, C.
  84. kȃzən, -zna, m. = 1. kazen f. 2), Guts., Mur., Gor.- Mik., jvzhŠt.
  85. 1. kázən, -zna, adj. 1) kazno je, es hat den Anschein, es ist wahrscheinlich; ni kazno, da bi on bil to storil, Svet. (Rok.); kakor je bilo kazno, wie es den Anschein hatte, Gor.- Let.; — 2) gute Aussichten bietend: žito je kazno, Mik.; vreme je kazno, = dobro kaže, Dol.; — ni kazno, es ist nicht angezeigt, passend, C.; — 3) ansehnlich: k. človek, stattlicher Mann, Dol.; vrt ni kazen, Litija- Svet. (Rok.); naj ima kazno ali nekazno ime, Jurč.; — 4) ni kazno = ni za pokazanje, Svet. (Rok.).
  86. 2. kázən, -zna, adj. verdorben: kazen (kazȃn) kostanj, krompir, Gor.- DSv.; — prim. kaz, kaziti.
  87. kázənski, adj. Straf-, Criminal-, Cig., Jan., DZ., nk.; kazensko pravo, das Strafrecht, das Criminalrecht, Cig., Jan., DZ.; v stvareh kazenske sodbe, in strafgerichtlichen Angelegenheiten, Levst. (Nauk).
  88. kazənskosǫ́dən, -dna, adj. strafgerichtlich, DZ.
  89. kazíłən, -łna, adj. verderbend, verderblich, Cig., nk.; entstellend, nk.
  90. kazíti, -ím, vb. impf. verderben, verhunzen; to ga kazi, das entstellt ihn; to nič ne kazi, das schadet nichts, Cig., C.; veselje komu k., jemands Freude stören; srečo si k., sich sein Glück verderben, Ravn.; zapeljive reči srce kaze, Jap. (Prid.); — kazi se mi delo, es will mir nicht gerathen, Cig.
  91. kazı̑vəc, -vca, m. der Verderber, Cig., Valj. (Rad).
  92. kaznę̑n, adj. 1) = kazenski, DZ.; — 2) mit Abgaben belastet: tiste stare hiše so bile kaznene, Gor.
  93. kaznę̑nik, m. neka žitna mera: pol mernika ali četrt vagana, Tolm.; — prim. 1. kazen 2).
  94. kazníłən, -łna, adj. 1) strafend, Straf-; kaznı̑łna oblast, die Strafgewalt, Cig., DZ.; — 2) kaznilno dejanje, strafbare Handlung, DZ.
  95. kaznilíšče, n. der Strafort, Cig., DZ.
  96. kaznı̑łnica, f. das Strafhaus, Cig., Jan., nk.
  97. kaznína, f. das Strafgeld, C., DZ.
  98. kaznı̑telj, m. der Strafer, C.
  99. kazníti, -ím, vb. impf. strafen, Cig., Jan.; vse prestopke te vrste kazni sodišče, Levst. (Nauk); govori se tudi: kázniti.
  100. kaznìv, -íva, adj. strafbar, Mur., Cig., Jan., nk.

   58.501 58.601 58.701 58.801 58.901 59.001 59.101 59.201 59.301 59.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA