Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (58.901-59.000)

  1. kápičevje, n. europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Jan., Josch, (kapč-) Tuš. (R.); — prim. kapica 9).
  2. kapı̑n, m. = 2. kapec, kapast vol, Lašče- Levst. (M.), Notr.
  3. kapitāl, m. glavnica, das Capital.
  4. kapitālčək, -čka, m. dem. kapital; ein kleines Capital, Zora.
  5. kapitalīst, m. der Besitzer von Capitalien, der Capitalist.
  6. kapitalizováti, -ȗjem, vb. impf. capitalisieren, Cel. (Ar.), nk.
  7. kapitālke, f. pl. die Capitalschrift, h. t.- Cig. (T.).
  8. kapitȃn, m. der Capitän (eines Schiffes); — der Hauptmann, Mur., Cig., Jan.
  9. kapitaníca, f. kapitanova žena, kajk.- Valj. (Rad).
  10. kapitanováti, -ȗjem, vb. impf. za kapitana biti, nk.
  11. kapitȃnstvọ, n. die Capitänswürde; — der Hauptmannsrang, die Hauptmannschaft, Cig.
  12. kapiti, -im, vb. impf. kappen, Jan. (H.).
  13. kapitulácija, f. pogodba ( pos. o udaji), die Kapitulation, Cig., Jan.
  14. kaplȃn, m. duhovski pomočnik, der Kaplan; vojaški k., der Militär-, Feldkaplan.
  15. kaplanı̑ja, f. die Kaplanei, die Kaplanswohnung.
  16. kaplániti, -ȃnim, vb. impf. als Kaplan dienen.
  17. kaplȃnski, adj. die Kapläne betreffend, Kaplans-.
  18. kaplȃnstvọ, n. die Kaplanswürde, die Kaplansstelle.
  19. káplja, f. 1) der Tropfen; človek je kakor kaplja na veji; — 2) der Schlagfluss, Cig., Jan., Notr.; kaplja ga je zadela, Vrt.; k. ga je ud(a)rila, vzhŠt.- C.; kaplja mu je na srce pala, Z.; prim. kap f.
  20. kapljȃnje, n. das Tröpfeln, das Träufeln.
  21. kápljast, adj. tropfenförmig, Cig. (T.).
  22. kapljáti, -ȃm, vb. impf. 1) intr. tröpfeln; dež kaplja, es fallen Regentropfen; tudi kápljati, Valj. (Rad); Na pragu deklica lepa stoji In solza za solzo ji kaplja 'z oči, Preš.; — 2) trans. träufeln, Cig.
  23. kȃpljati, -am, vb. impf. = kopiti, C.
  24. kápljavica, f. das Tropfbad, V.-Cig.
  25. kȃpljəc, -pljəca, (-pəljca), m. der Tropfenschmutz, (beim Essen), C., Z.
  26. kapljevína, f. ein (tropfbar) flüssiger Körper, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  27. kapljevı̑t, adj. tropfbar flüssig, h. t.- Cig. (T.).
  28. kápljica, f. dem. kaplja; 1) das Tröpfchen, der Tropfen; kapljice ga nisem pokusil; dobra k., ein guter Tropfen (Wein); kapljica ga je pobila, er hat einen Rausch, Cig.; — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Bolc- Erj. (Torb.).
  29. kápljičast, adj. tropfenförmig, Cig.
  30. kápljičica, f. dem. kapljica; das Tröpfchen, Valj. (Rad).
  31. kapljína, f. eine tropfbare Flüssigkeit, Jan.
  32. kapljìv, -íva, adj. tropfbar flüssig, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.), nk.
  33. kapljívost, f. die Tropfbarkeit, Cig., Jan.
  34. kapnat, adj. = kapljiv, Bes.
  35. kapníca, f. 1) das Traufwasser; (kȃpnica, Štrek.); — 2) der Wasserfang, die Regencisterne, Cig., C., Jap.- M.; — 3) das unterste Ende des Daches, die Oese, Cig.; — skalica kraj strehe, s katere lije kap, Gor.; die unterste Latte am Dache M.; — 4) slabo drevo, katero bije kap, Gor.; — 5) der Tropfhahn, V.-Cig.; — 6) die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
  36. kapníčast, adj. tropfsteinartig, Erj. (Min.).
  37. kapník, m. 1) der Tropfstein, Cig., Jan.; — 2) die Dachrinne, C.; — die Stelle unter der Dachtraufe, Valj. (Rad).
  38. kapnína, f. die Tropfsteinbildung, Jan. (H.).
  39. kápniti, kȃpnem, vb. pf. = kaniti, Mur., Rož.- Kres.
  40. kapnják, m. die Dachrinne, C.
  41. kápnost, f. = kapljivost, Cig.
  42. kapotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. tröpfeln, C.
  43. kapūc, m. = kapuca, Cig., Burg.
  44. kapūca, f. die Kapuze, Z., Tržaška ok.- Zora.
  45. kapucı̑n, m. der Kapuziner, Cig., Jan.
  46. kapucı̑nəc, -nca, m. der Kapuzineraffe (cebus capucinus), Erj. (Z.).
  47. kapucı̑nka, f. 1) die Kapuzinerin, Cv.; — 2) die Kapuzinerkresse (tropaeolum), Cv.
  48. kapucı̑nski, adj. Kapuziner-, Cig., Jan.
  49. kapȗn, m. = kopun.
  50. kȃpus, m. der Gemüse- oder Gartenkohl (brassica oleracea), Josch, Tuš. (R.); = zelje, Cig., C., Mik., Celovška ok., Notr.; kapȗs, KrGora; — prim. stvn. chapuz, Mik. (Et.).
  51. kȃpusən, -sna, adj. Kohl-, Let.; kapusni vrt, Jsvkr.
  52. kȃpusišče, n. der Kohlacker, der Krautacker, Jan.; (kapušče, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.)).
  53. kȃpusje, n. = kapusišče, Jan. (H.).
  54. kȃpusnica, f. 1) eine Aepfel- und eine Birnengattung, C.; — 2) = zelnica, Jan.
  55. kȃpusnik, m. = zelnik, C.
  56. kapusnják, m. = zelnik, Notr.
  57. kȃpusov, adj. = kapusen, Jan. (H.).
  58. kapȗsta, f. = kapus, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. stvn. kumpost, iz lat. composita, Mik. (Et.).
  59. kapúžiti, -ȗžim, vb. impf. enthaaren: prašiča k., Dol.
  60. kāsa, f. denarnica, blagajnica, die Casse, C.
  61. kasati, -am, vb. impf. 1) den Kopf schüttelnd gehen (o konjih), C.; — prim. hs. kasati, traben.
  62. kasavəc, -vca, m. konj k., ein Pferd, das den Kopf zu schütteln pflegt, Habd.- Mik.
  63. kásən, -sna, adj. = kesan.
  64. kásija, f. die Kassie (cassia), Cig., Jan., Dalm.
  65. kāsta, f. die Kaste; (kaste so stanovi, katerih pravice in dolžnosti se dedujejo).
  66. kastēl, m. kleine Festung, das Castell.
  67. kastelān, m. der Burghauptmann, der Castellan, Cig., Jan.; — prim. 1. gradnik.
  68. kastelānstvọ, n. die Castellanswürde, Cig.
  69. káša, f. 1) der Brei, bes. der Hirsebrei, die Grütze; prosena, ječmenova, ajdova, ovsena k., Hirsen-, Gersten-, Heiden-, Hafergrütze oder -brei; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; kašo pihati, sich darein mengen, Jan. (H.); S Turkom noč'mo se vojsk'vati, Vrele kaše ne pihati, Npes.-K.; kašo upihati komu, jemanden daran kriegen, auszahlen, Let., jvzhŠt.; v kaši biti, im Malheur sein, Cig.; — babja kaša = babje pšeno, C.; — 2) svinjska k., der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Fr.- C.
  70. kášast, adj. breiartig, Cig.
  71. kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.
  72. káščica, f. dem. kašča.
  73. kášəlj, -šlja, m. der Husten; suhi k., der trockene Husten; oslovski k., der Eselshusten.
  74. kašelōt, m. der Pottfisch (cachelot), (physeter macrocephalus), Erj. (Ž.).
  75. kášən, -šna, adj. Brei-, Grütze-: kȃšni oblog, der Breiumschlag, Cig.
  76. 1. kášica, f. dem. kaša.
  77. 2. kašica, f. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bodrež ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. it. cassa, lat. capsa, Štrek. (Let.).
  78. 1. kȃška, f. dem. kaša, Levst. (Zb. sp.).
  79. 2. kȃška, f. k. sv. Ivana, die Spierstaude (spiraea aruncus), Razdrto- Erj. (Torb.); — prim. 2. kašica, Štrek. (Let.).
  80. kašljálọ, n. der Huster, Cig.
  81. kȃšljanje, n. das Husten.
  82. kȃšljati, -am, vb. impf. husten; den Husten haben: že od božiča kašljam.
  83. kášljav, adj. am Husten leidend, Mur.
  84. kášljavəc, -vca, m. der Huster.
  85. kášljavka, f. die Husterin.
  86. kašljeváti, -ȗjem, vb. impf. plätschern (vom Geräusch geschüttelter, nicht ganz voller Fässer), vzhŠt.- C.
  87. kašljìv, -íva, adj. = kašljav, Jan.
  88. kȃšnat, adj. breiig, Mur., Cig.; kašnata klobasa, die Grützwurst, Cig.
  89. kȃšnica, f. 1) das Breiwasser, Dol.; — 2) die Grützwurst, Cig., Jan.; — 3) neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  90. kȃšnik, m. 1) die Grützstampfe, Jan.; — 2) der Breiliebhaber, Z.
  91. kašnják, m. 1) der Breitopf, C.; — 2) der Breiliebhaber, C.
  92. kàšt, kášta, m. der Dachboden, Stopice- Erj. (Torb.); — prim. bav. kaischt, kaescht, Fach in einem Getreidebehälter, Levst. (Rok.).
  93. kȃšta, f. 1) der Getreidekasten, Mur., vzhŠt.; — 2) der Getreideboden, Cig., Gor.; die Scheuer: žito v svoje kašte spravljati, Dalm.; — 3) die Schildmauer im Wasserbaue, V.-Cig., LjZv.; kašte v obrambo mosta, SlN.; — 4) die Schleuse, Mur.; — 5) tekoča voda s koritom vred, Bolc- Erj. (Torb.).
  94. kaštȃvnik, m. der Verwalter der Gemeindeweingärten, BlKr.; — prim. it. castaldo.
  95. kaštíga, f., Mur.; pogl. kazen.
  96. kaštígati, -am, vb. impf. = kazniti, Mur., Cig., ogr., vzhŠt.- C.; — prim. stvn. chastigōn, lat. castigare, Mik. (Et.).
  97. katakōmbe, f. pl. podzemeljsko pokopališče, die Katakomben.
  98. katalēktičən, -čna, adj. z nepopolno končno stopo (o verzih), katalektisch, Cig. (T.).
  99. katalíti, -ím, vb. impf. = kotaliti, Cig., C.
  100. katalīza, f. die Katalyse ( chem.), Cig. (T.).

   58.401 58.501 58.601 58.701 58.801 58.901 59.001 59.101 59.201 59.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA