Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (58.897-58.996)

  1. kápičast, adj. = kapast, Cig.
  2. kápičati, -am, vb. impf. kappen, Jan. (H.).
  3. kápičev, adj. vom Spindel- oder Pfaffenbaum: k. les, (kapč-) Cig.
  4. kápičevina, f. das Holz vom Spindelbaum, (kapč-) Cig.
  5. kápičevje, n. europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Jan., Josch, (kapč-) Tuš. (R.); — prim. kapica 9).
  6. kapı̑n, m. = 2. kapec, kapast vol, Lašče- Levst. (M.), Notr.
  7. kapitāl, m. glavnica, das Capital.
  8. kapitālčək, -čka, m. dem. kapital; ein kleines Capital, Zora.
  9. kapitalīst, m. der Besitzer von Capitalien, der Capitalist.
  10. kapitalizováti, -ȗjem, vb. impf. capitalisieren, Cel. (Ar.), nk.
  11. kapitālke, f. pl. die Capitalschrift, h. t.- Cig. (T.).
  12. kapitȃn, m. der Capitän (eines Schiffes); — der Hauptmann, Mur., Cig., Jan.
  13. kapitaníca, f. kapitanova žena, kajk.- Valj. (Rad).
  14. kapitanováti, -ȗjem, vb. impf. za kapitana biti, nk.
  15. kapitȃnstvọ, n. die Capitänswürde; — der Hauptmannsrang, die Hauptmannschaft, Cig.
  16. kapiti, -im, vb. impf. kappen, Jan. (H.).
  17. kapitulácija, f. pogodba ( pos. o udaji), die Kapitulation, Cig., Jan.
  18. kaplȃn, m. duhovski pomočnik, der Kaplan; vojaški k., der Militär-, Feldkaplan.
  19. kaplanı̑ja, f. die Kaplanei, die Kaplanswohnung.
  20. kaplániti, -ȃnim, vb. impf. als Kaplan dienen.
  21. kaplȃnski, adj. die Kapläne betreffend, Kaplans-.
  22. kaplȃnstvọ, n. die Kaplanswürde, die Kaplansstelle.
  23. káplja, f. 1) der Tropfen; človek je kakor kaplja na veji; — 2) der Schlagfluss, Cig., Jan., Notr.; kaplja ga je zadela, Vrt.; k. ga je ud(a)rila, vzhŠt.- C.; kaplja mu je na srce pala, Z.; prim. kap f.
  24. kapljȃnje, n. das Tröpfeln, das Träufeln.
  25. kápljast, adj. tropfenförmig, Cig. (T.).
  26. kapljáti, -ȃm, vb. impf. 1) intr. tröpfeln; dež kaplja, es fallen Regentropfen; tudi kápljati, Valj. (Rad); Na pragu deklica lepa stoji In solza za solzo ji kaplja 'z oči, Preš.; — 2) trans. träufeln, Cig.
  27. kȃpljati, -am, vb. impf. = kopiti, C.
  28. kápljavica, f. das Tropfbad, V.-Cig.
  29. kȃpljəc, -pljəca, (-pəljca), m. der Tropfenschmutz, (beim Essen), C., Z.
  30. kapljevína, f. ein (tropfbar) flüssiger Körper, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  31. kapljevı̑t, adj. tropfbar flüssig, h. t.- Cig. (T.).
  32. kápljica, f. dem. kaplja; 1) das Tröpfchen, der Tropfen; kapljice ga nisem pokusil; dobra k., ein guter Tropfen (Wein); kapljica ga je pobila, er hat einen Rausch, Cig.; — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Bolc- Erj. (Torb.).
  33. kápljičast, adj. tropfenförmig, Cig.
  34. kápljičica, f. dem. kapljica; das Tröpfchen, Valj. (Rad).
  35. kapljína, f. eine tropfbare Flüssigkeit, Jan.
  36. kapljìv, -íva, adj. tropfbar flüssig, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.), nk.
  37. kapljívost, f. die Tropfbarkeit, Cig., Jan.
  38. kapnat, adj. = kapljiv, Bes.
  39. kapníca, f. 1) das Traufwasser; (kȃpnica, Štrek.); — 2) der Wasserfang, die Regencisterne, Cig., C., Jap.- M.; — 3) das unterste Ende des Daches, die Oese, Cig.; — skalica kraj strehe, s katere lije kap, Gor.; die unterste Latte am Dache M.; — 4) slabo drevo, katero bije kap, Gor.; — 5) der Tropfhahn, V.-Cig.; — 6) die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
  40. kapníčast, adj. tropfsteinartig, Erj. (Min.).
  41. kapník, m. 1) der Tropfstein, Cig., Jan.; — 2) die Dachrinne, C.; — die Stelle unter der Dachtraufe, Valj. (Rad).
  42. kapnína, f. die Tropfsteinbildung, Jan. (H.).
  43. kápniti, kȃpnem, vb. pf. = kaniti, Mur., Rož.- Kres.
  44. kapnják, m. die Dachrinne, C.
  45. kápnost, f. = kapljivost, Cig.
  46. kapotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. tröpfeln, C.
  47. kapūc, m. = kapuca, Cig., Burg.
  48. kapūca, f. die Kapuze, Z., Tržaška ok.- Zora.
  49. kapucı̑n, m. der Kapuziner, Cig., Jan.
  50. kapucı̑nəc, -nca, m. der Kapuzineraffe (cebus capucinus), Erj. (Z.).
  51. kapucı̑nka, f. 1) die Kapuzinerin, Cv.; — 2) die Kapuzinerkresse (tropaeolum), Cv.
  52. kapucı̑nski, adj. Kapuziner-, Cig., Jan.
  53. kapȗn, m. = kopun.
  54. kȃpus, m. der Gemüse- oder Gartenkohl (brassica oleracea), Josch, Tuš. (R.); = zelje, Cig., C., Mik., Celovška ok., Notr.; kapȗs, KrGora; — prim. stvn. chapuz, Mik. (Et.).
  55. kȃpusən, -sna, adj. Kohl-, Let.; kapusni vrt, Jsvkr.
  56. kȃpusišče, n. der Kohlacker, der Krautacker, Jan.; (kapušče, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.)).
  57. kȃpusje, n. = kapusišče, Jan. (H.).
  58. kȃpusnica, f. 1) eine Aepfel- und eine Birnengattung, C.; — 2) = zelnica, Jan.
  59. kȃpusnik, m. = zelnik, C.
  60. kapusnják, m. = zelnik, Notr.
  61. kȃpusov, adj. = kapusen, Jan. (H.).
  62. kapȗsta, f. = kapus, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. stvn. kumpost, iz lat. composita, Mik. (Et.).
  63. kapúžiti, -ȗžim, vb. impf. enthaaren: prašiča k., Dol.
  64. kāsa, f. denarnica, blagajnica, die Casse, C.
  65. kasati, -am, vb. impf. 1) den Kopf schüttelnd gehen (o konjih), C.; — prim. hs. kasati, traben.
  66. kasavəc, -vca, m. konj k., ein Pferd, das den Kopf zu schütteln pflegt, Habd.- Mik.
  67. kásən, -sna, adj. = kesan.
  68. kásija, f. die Kassie (cassia), Cig., Jan., Dalm.
  69. kāsta, f. die Kaste; (kaste so stanovi, katerih pravice in dolžnosti se dedujejo).
  70. kastēl, m. kleine Festung, das Castell.
  71. kastelān, m. der Burghauptmann, der Castellan, Cig., Jan.; — prim. 1. gradnik.
  72. kastelānstvọ, n. die Castellanswürde, Cig.
  73. káša, f. 1) der Brei, bes. der Hirsebrei, die Grütze; prosena, ječmenova, ajdova, ovsena k., Hirsen-, Gersten-, Heiden-, Hafergrütze oder -brei; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; kašo pihati, sich darein mengen, Jan. (H.); S Turkom noč'mo se vojsk'vati, Vrele kaše ne pihati, Npes.-K.; kašo upihati komu, jemanden daran kriegen, auszahlen, Let., jvzhŠt.; v kaši biti, im Malheur sein, Cig.; — babja kaša = babje pšeno, C.; — 2) svinjska k., der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Fr.- C.
  74. kášast, adj. breiartig, Cig.
  75. kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.
  76. káščica, f. dem. kašča.
  77. kášəlj, -šlja, m. der Husten; suhi k., der trockene Husten; oslovski k., der Eselshusten.
  78. kašelōt, m. der Pottfisch (cachelot), (physeter macrocephalus), Erj. (Ž.).
  79. kášən, -šna, adj. Brei-, Grütze-: kȃšni oblog, der Breiumschlag, Cig.
  80. 1. kášica, f. dem. kaša.
  81. 2. kašica, f. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bodrež ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. it. cassa, lat. capsa, Štrek. (Let.).
  82. 1. kȃška, f. dem. kaša, Levst. (Zb. sp.).
  83. 2. kȃška, f. k. sv. Ivana, die Spierstaude (spiraea aruncus), Razdrto- Erj. (Torb.); — prim. 2. kašica, Štrek. (Let.).
  84. kašljálọ, n. der Huster, Cig.
  85. kȃšljanje, n. das Husten.
  86. kȃšljati, -am, vb. impf. husten; den Husten haben: že od božiča kašljam.
  87. kášljav, adj. am Husten leidend, Mur.
  88. kášljavəc, -vca, m. der Huster.
  89. kášljavka, f. die Husterin.
  90. kašljeváti, -ȗjem, vb. impf. plätschern (vom Geräusch geschüttelter, nicht ganz voller Fässer), vzhŠt.- C.
  91. kašljìv, -íva, adj. = kašljav, Jan.
  92. kȃšnat, adj. breiig, Mur., Cig.; kašnata klobasa, die Grützwurst, Cig.
  93. kȃšnica, f. 1) das Breiwasser, Dol.; — 2) die Grützwurst, Cig., Jan.; — 3) neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  94. kȃšnik, m. 1) die Grützstampfe, Jan.; — 2) der Breiliebhaber, Z.
  95. kašnják, m. 1) der Breitopf, C.; — 2) der Breiliebhaber, C.
  96. kàšt, kášta, m. der Dachboden, Stopice- Erj. (Torb.); — prim. bav. kaischt, kaescht, Fach in einem Getreidebehälter, Levst. (Rok.).
  97. kȃšta, f. 1) der Getreidekasten, Mur., vzhŠt.; — 2) der Getreideboden, Cig., Gor.; die Scheuer: žito v svoje kašte spravljati, Dalm.; — 3) die Schildmauer im Wasserbaue, V.-Cig., LjZv.; kašte v obrambo mosta, SlN.; — 4) die Schleuse, Mur.; — 5) tekoča voda s koritom vred, Bolc- Erj. (Torb.).
  98. kaštȃvnik, m. der Verwalter der Gemeindeweingärten, BlKr.; — prim. it. castaldo.
  99. kaštíga, f., Mur.; pogl. kazen.
  100. kaštígati, -am, vb. impf. = kazniti, Mur., Cig., ogr., vzhŠt.- C.; — prim. stvn. chastigōn, lat. castigare, Mik. (Et.).

   58.397 58.497 58.597 58.697 58.797 58.897 58.997 59.097 59.197 59.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA