Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (58.801-58.900)

  1. kamižǫ̑la, f. das Wams, kurzes Männerröckel, Cig., Jan., Dol., Notr.; — prim. nem. das Kamisol, fr. la camisole, it. camiciuola.
  2. kamlōt, m. der Kamelot (eine Art Stoff), Cig.
  3. kamn-, pogl. kamen-.
  4. kámo, adv. = kam, nk.; — hs.
  5. kamōča, f. die Gemse, Rez.- C.; — prim. it. camoscio.
  6. kamoj, adv. = kam, Meg., Boh., BlKr.- DSv.
  7. kàmp, kámpa, m. 1) der Theil; razdeliti kaj na tri kampe, Valj. (Rad); — die Abtheilung, Jan., Fr.- C., Vest.; na dva kampa, abgesondert, C.; na dva kampa podelovati kaj, Notr.; po kampu, scharenweise, C.; na vse kampe delati = na vso moč d., SlGor.; — 2) das Feldlager, Jan., C., Dalm.; — das Kampfheer, Dalm.; — prim. nem. der Camp = das Feldstück, lat. campus, Mik. (Et.); it. campo, das Lager.
  8. kȃmpa, f. = kamba, die Schlinge, die Masche, C., Z.; mreža na široke kampe, Z.
  9. kampanẹ̑lica, f. das gewöhnliche Sperberkraut (sanguisorba officinalis), C., Medv. (Rok.); — prim. it. campanella, das Glöckchen, C.
  10. kȃmpica, f. = kambica (Masche), Guts.
  11. kampíšče, n. das Feldlager, Dict., C.; tedaj so ti trije junaki v filistrsko kampišče predrli, Dalm.
  12. kȃmpoš, m. der Engerling, C., Valj. (Rad); tudi: kampošt, C.
  13. kȃmpuš, m. = kampoš, Trst. (Let.).
  14. kámščič, m. der Felsenbrombeerstrauch (rubus saxatilis), pod Kaninom- Erj. (Torb.); — prim. kamenica 9).
  15. 1. kȃn, m. 1) die Absicht, das Vorhaben, C.; to je naš kan in namen, ogr.; meni je kan, ich will, C.; blag kan, SlN.; — 2) der Trug, Cig., M., Valj. (Rad).
  16. 2. kȃn, m. der Tropfen: hodil je žganje pokušat, dokler ga je bilo kak kan, Goriš.; — der Fettropfen, das Fettauge: k. na juhi, juha brez kanu, Gor.; — niti za kan, nicht um ein Geringes, Goriš.
  17. 3. kȃn, m. der Kahm ("Kahn"), der Weinrahm, Mur., Cig., BlKr., jvzhŠt.; — iz nem.
  18. 4. kān, m. mongolischer, tatarischer Häuptling, der Khan.
  19. 5. kan, m. = neresec, mrjasec, ogr.- C.; — iz madž.
  20. kanácija, f. neka psovka: ti kanacija ti! Z.
  21. kanāl, m. der Canal.
  22. kȃnast, adj. kahmig: kanasto vino, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — prim. 3. kan.
  23. kancelı̑ja, f. pisarna, die Kanzlei, Cig., Jan.; ( nav. kanclija).
  24. kancelı̑jski, adj. Kanzlei-, Cig., Jan.
  25. kancelı̑jstvọ, n. das Kanzleiwesen, Cig., Jan.
  26. kancelīst, m. neka vrsta uradnikov, der Kanzlist, Cig., Jan., nk.
  27. kancláti se, -ȃm se, vb. impf. zanken, Dol.
  28. kancōna, f. neka vrsta liričnih pesni, die Canzone.
  29. kȃnčək, -čka, m. dem. kanec; das Tröpfchen, Cig., Jan., C., ogr.- M.; do zadnjega kančka se posušiti, Vrtov. (Km. k.).
  30. kandidāt, m. kdor se poteguje ali ponuja za kako službo, častno mesto itd., der Candidat.
  31. kāndis, m. der Kandiszucker, Jan.
  32. 1. kȃnəc, -nca, m. der Tropfen, Cig., Jan., M., Notr.; k. vina, Senožeče- Erj. (Torb.); — kanec zavisti kali in greni jim strmenje, Zv.
  33. 2. kanəc, -nca, m. dem. 5. kan, = neresec, mrjasec, ogr.- C.
  34. kanefās, m. eine Art Stoff, Canevas, Cig.
  35. kanefāsast, adj. aus Canevas, Cig.
  36. kanēla, f. der Zimmtbaum, der Kanellbaum (canella), Mur.
  37. kȃngla, f. die Kanne; — prim. bav. kannel, kandel, Levst. (Rok.).
  38. kanglica, f. dem. kangla.
  39. kanílọ, n. prekanjen človek, Notr.
  40. kaníš, m. das Tabakpfeifenrohr, ogr.- C., Dol.; — das Mundstück des Tabakpfeifenrohres: pipa je ležala razbita in v zobeh mu je ostal samo kaniš, zgornji del cevi, Jurč.
  41. kániti, kȃnem, vb. pf. 1) intr. tröpfeln, in einem oder mehreren Tropfen fallen; nekaj tinte je kanilo na papir; ni nikar kaplje kanilo, kein Tropfen fiel, Ravn.- Mik.; — kakor kane, je nachdem es sich trifft; na srce mu je kanilo, er ist vom Schlagflusse berührt worden, Z.; ("kadar človeku zvoni v ušesih, tri kaplje v njem visijo; ako mu katera na srce pade, zadene ga mrtvoud", jvzhŠt.); — 2) trans. einen oder mehrere Tropfen fallen lassen; nekoliko kapljic vina kaniti med vodo.
  42. kániti, -im, vb. impf. 1) beabsichtigen, vorhaben, im Sinne haben, Habd.- Mik., Mur., Cig., C.; kam kaniš iti, Mur.; kaj kani? was ist sein Beginnen? Cig.; — 2) betrügen, täuschen, Cig., C., M.; bližnjega k., Burg.; — 3) kaníti = strašiti: kanilo ga je, Savinska dol.; — prim. prekaniti, ukaniti.
  43. kánja, f. der Mäusebussard (buteo vulgaris), Erj. (Ž.), Frey. (F.), Vrt.; kosmatonoga k., der Schneegeier (buteo lagopus), Levst. (Nauk); — die Weihe, Cig., Jan., Krelj, Celovška ok.; — žejen sem kakor kanja, želeti česa, kakor kanja dežja, M., Rib.
  44. kánjav, adj. mit zerrauften Kopfhaaren, vzhŠt., C.
  45. kȃnjəc, -njca, m. 1) der Hühnergeier (falco milvus), Cig.; — 2) = zakrivljen sekavec (nož), Livek ( Goriš.)- Erj. (Torb.); das Astmesser, Tolm.; — 3) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
  46. kȃnjək, -njka, m. = kanja, der Mäusebussard, Frey. (F.).
  47. kanjúh, m. = kanja, die Weihe, Cig., Jan., C., Mik.; — = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.), Sveta gora ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  48. kȃnka, f. der Tripper, Mik.
  49. kánkola, n. pl. 1) eine Art Schubkarren (ohne Truhe), vzhŠt.- C.; — 2) Stelzen, C.
  50. kánkole, f. pl. = kankola, Mur.
  51. kanljìv, -íva, adj. betrügerisch, Mur.
  52. kanljívost, f. betrügerisches Wesen, der Trug, Mur.; laž in kanljivost, Danj. (Posv. p.).
  53. kānoba, f. der Keller, Jan., Blc.-C.; — prim. it. cánova, die Vorrathskammer, der Weinkeller, Levst. (Rok.).
  54. kanǫ̑n, m. die Kanone; — iz romanskih jezikov, Levst. (Rok.).
  55. kanōna, f. die Kanone, Cig.; — iz nem.
  56. kanonāda, f. streljanje s kanoni, die Kanonade, Jan.
  57. kanōnik, m. der Domherr, der Canonicus.
  58. kanonovína, f. das Kanonenmetall, Cig.
  59. kānova, f. = kanoba, Štrek.
  60. kànt, kánta, m. der Bankerott, Mur., Cig., Jan.; na k. priti, bankerott werden, fallieren; ( pogl. klič); k. napovedati, den Concurs eröffnen, Jan.; — prim. nem. der Gant = die Auction; iz srlat. inquantus, it. incanto od lat.: quanti? za koliko? C.
  61. kānta, f. die Kanne, C.; Notri v kanto se zgledava, Npes.- Kres; — prim. lat. cannata, srvn. kante = Kanne, Mik. (Et.).
  62. kantāta, f. neka vrsta liričnih pesni, die Cantate, Cig. (T.).
  63. kántən, -tna, adj. den Concurs betreffend, Cig.
  64. kantǫ̑n, m. der Canton, der Bezirk, Cig., Jan., C., Kr.
  65. kantǫ̑nski, adj. Bezirks-, Canton-, Cig., Cig. (T.).
  66. kantȗš, m. otročja obleka iz pisane tkanine, vzhŠt., Pjk. (Črt.).
  67. kanučka, f. die Flösserhacke, C.
  68. kanzǫ̑bəc, -bca, m. der Hauzahn (des Schweines), ogr.- C.; — prim. 5. kan.
  69. 1. kȃp, m. 1) der Tropfenfall, die Traufe, Cig.; drevo kap pobija, da ne more rasti, Mik., jvzhŠt.; die Dachtraufe; z dežja pod kap, aus dem Regen in die Traufe; pod kapom, unter der Traufe, Z.; kap bije, es tropft vom Dache, Z.; — 2) der über die Wand hervorragende Dachrand, Cig.; porine žarečo gobo v slamnati kap, Zora; dan pred kresom cvetlice in belo steljo zabadajo strehi v kap, Navr. (Let.); kakor izpod kapa je lilo z neba, Jurč.; — der Waldsaum, Notr.; — 3) der Tropfen, Blc.-C., Mik.; dva kapa vina, Z.; ni kapa več pijače, jvzhŠt.
  70. 2. kȃp, m. = kapelj, C., Mik.
  71. kȃp, -ı̑, f. der Schlagfluss, V.-Cig., nk.; kap ga je udarila, zadela, nk.; — tudi: hs.; prim. kaniti, kanem 1).
  72. kápa, f. 1) die Kappe, die Mütze; škofova kapa, die Infel; kosmata kapa, rauhe Mütze; kosmata kapa! = Sapperment! izpod kape gledati, einen unaufrichtigen Blick haben, Z.; ima ga pod kapo, er hat einen Rausch, Z., Kr., jvzhŠt.; — 2) der Glockenmantel, Cig.; — 3) der Radachsenbeschlag, der Achsenschuh, Z.; — 4) das Besetzleder an den Stiefeln, die Kappe, Kr.; — 5) der Nagelkopf, C.; — 6) farska kapa, neko jabolko, Maribor- Erj. (Torb.).
  73. kapanína, f. das Tropfwasser, Cig.
  74. kápanje, n. das Tropfen, das Geträufel.
  75. kȃpanka, f. die Tröpfelsuppe, Cig.
  76. kápast, adj. kappenförmig, Cig., Jan.; kapasta streha, das Helmdach ( z. B. an einem Thurme), Cig.; — schalig ( min.): kapasti vapnenec, Schalenkalk, h. t.- Cig. (T.); — k. vol, ein Ochs mit vorwärts gebogenen Hörnern, Cig.; "k. vol, kapasta krava, tak vol ali krava, ki ima roge iz početka nekaj nizdolu obrnjene, a potlej zopet kvišku zasuknjene", Lašče- Erj. (Torb.).
  77. kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici- Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.
  78. kápavən, -vna, adj., Cig., Jan.; pogl. kapljiv.
  79. kápavica, f. der Tripper, Jan. (H.).
  80. kȃpča, f. = kopča, die Haftel, C.
  81. kápčev, adj., pogl. kapičev.
  82. kápčevina, f. neka vinska trta, C.
  83. kápčina, f. = kapčevina, C., Zavrče- Erj. (Torb.).
  84. kapčiti, * -im, vb. impf. zusammenbinden: k. eno vrv z drugo, Trst. (Let.); — prim. kopčati.
  85. 1. kȃpəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; en k. vode, Kast.; voščen k. der Wachstropfen, Z.; kapci (od voščenic), das abgetröpfelte Wachs bei Wachskerzen, C.; — 2) der Tropfstein, Pivka- Cig.; prostorna otlina z lepim kapcem, LjZv.
  86. 2. kȃpəc, ** -pca, m. 1) ein Ochs mit nach vorne gewundenen Hörnern, Cig.; prim. kapast; — 2) der Fensterladen, Cig.
  87. kapẹ̑la, f. die Kapelle; dvorna kapela, die Hofkapelle, Cig.
  88. kapẹ̑lən, -lna, adj. Kapellen-.
  89. kapẹ̑lica, f. dem. kapela: die Kapelle; kjer Bog svojo cerkev zida, ondukaj hudič svojo kapelico pritiska, Dict.
  90. kȃpəlj, -plja, (-pəljna), m. die Flussgroppe (cottus gobio), Erj. (Ž.), Frey. (F.); zijal je kakor kapelj, Slovan; — prim. 2. kap m.
  91. kapẹ̑lnik, m. der Kapellmeister, Jan., Cig. (T.), C., nk.
  92. kápən, -pna, adj. = kapljiv, Cig., Jan.
  93. kapēnjek, m. nekak plašč, BlKr.; — suknja s kratkimi rokavi, vzhŠt.; — prim. kepenjek.
  94. kápica, f. dem. kapa; 1) das Käppchen, das Mützchen; — die Calotte, die Kugelmütze, C., Cig. (T.); — 2) die Haube des Rindsmagens, Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) die Kapsel, das Zündhütchen, Cig., Jan.; kapica namestu kamna na puši, Vrtov. (Km. k.); užigalna k., DZ.; strelna k., Levst. (Nauk); pokalna k., die Knallkapsel, DZ.; — 4) der Achsenschuh, Cig.; — 5) = kačka, die Kappe, die Ficke vorne am Hufeisen, V.-Cig.; — 6) das Praeputium, V.-Cig.; — 7) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 8) der Hühnersteiß, C.; — 9) škofova k., das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — farske kapice, europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Josch, Tuš. (R.); — 10) krop kapice (Blasen) poganja, kadar zavreti hoče, Vod. (Izb. sp.).
  95. 1. kapìč, -íča, m. 1) streha nad vrati, Valj. (Rad); — prim. 1. kap m. 1); — 2) kar na koncu nosa prisahne, ein Schmutzfleck an der Nasenspitze, Valj. (Rad).
  96. 2. kȃpič, m. 1) = kapelj, Frey. (F.); — 2) der Kobold, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 3) morski k., der Meergrundel (gobius), Erj. (Z.), C.
  97. kápičast, adj. = kapast, Cig.
  98. kápičati, -am, vb. impf. kappen, Jan. (H.).
  99. kápičev, adj. vom Spindel- oder Pfaffenbaum: k. les, (kapč-) Cig.
  100. kápičevina, f. das Holz vom Spindelbaum, (kapč-) Cig.

   58.301 58.401 58.501 58.601 58.701 58.801 58.901 59.001 59.101 59.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA