Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (58.501-58.600)

  1. káčiti, kȃčim, vb. impf. 1) reizen, ärgern, aufregen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; kači me, es ärgert mich, Mur.; — k. se, sich ärgern, zürnen, Mur., Cig.; kaj se bodeš kačil! DSv.; — 2) schärfen, Z.
  2. kȃčja, f. die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.
  3. kȃčjak, m. 1) = kačji pastir, C.; — 2) eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — die Wolfsmilch (euphorbia sp.), Št.- Erj. (Torb.); prim. kačec; — die Haferwurz (scorzonera), C.; — 3) der Serpentin, C.; — 4) der Schlangenbisam, Guts.
  4. kačjepíčən, -čna, adj. giftig ( fig.): k. jezik, kačjepična divjakinja, LjZv.
  5. kȃčji, adj. Schlangen-; — kačja zalega, das Nattergezücht ( fig.).
  6. kȃčjica, f. neki grm, Kr.- Valj. (Rad); = kačja, C.
  7. kȃčka, f. 1) der schiefe Abfall der schmalen Dachseite, der Walm, Rib.- Cig., Notr., Dol.; — 2) psovka grbastemu človeku, Dol.; — 3) k. na podkovi, die Kappe, die Feder: kačka podkovo ustavlja, da ne more nazaj siliti, Levst. (Podk.).
  8. kačljìv, -íva, adj. kdor se rad kači, reizbar, ärgerlich, Z.
  9. kȃčnica, f. 1) = ogor, der Aal, C.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia officinalis), C.
  10. kȃčnik, m. 1) = kačjak, das Schlangenloch, Mur.; — 2) das Schlangenkraut (arum dracunculus), Cig., Jan., C.; — pegasti k., gefleckter Aron (arum maculatum), Jan., Tuš. (R.); — wilder Gamander (veronica chamaedrys), Josch; — 3) der Serpentin, Cig.; — 4) der Schlangenbisam, Mur.
  11. kačnják, m. 1) das Schlangenloch, Mur., Cig., C.; — 2) das Schlangengift, C.; der Schlangenbisam, Mur.
  12. kačomȃjka, f. ženska jopa, Zora.
  13. kačǫ̑n, m. das Schlangenmännchen: Ti, črv, imaš svoj strup na se vzeti, bodi kača ali kačon, Npr. ( Podkrnci)- Erj. (Torb.).
  14. kačȗnka, f. das Schlangenkraut (calla), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  15. kȃd, m. der Rauch, Cig., Bes., Erj. (Min.); — der Höhenrauch, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. čad.
  16. kàd, kadı̑, f. der Bottich.
  17. káda, f. = kad, f., Cig., Štrek., Goriš.
  18. kadá, adv., nam. kəda, = kedaj? Rez.- Mik., Jarn. (Sadj.).
  19. kadaj, adv., nam. kədáj, Alas., Mur., Cig., Jan., Mik.; kadaj, kje je Kristus rojen? Trub.
  20. kȃdba, f. das Rauchen, C.
  21. kȃdca, f. dem. kad; kleiner Bottich.
  22. kádən, -dna, adj. rauchig: kadnọ̀ je, es raucht, Svet. (Rok.).
  23. kadēnca, f. glasopad, die Cadenz ( mus.).
  24. kadēt, m. vojaški gojenec, der Cadet.
  25. kadētnica, f. das Cadettenhaus, Cig.
  26. kadētski, adj. Cadetten-.
  27. kȃdež, m. das Rauchen: k. tobaka, DZ.
  28. kȃdežən, -žna, adj. Rauch-: kadežni tobak, C.
  29. kādi, -dija, m. der Kadi (türkischer Richter).
  30. kadíca, f. = kadca, Cig., Valj. (Rad).
  31. kadič, m. = kadivec, Jan. (H.).
  32. kadı̑čka, f. dem. kadica; kleiner Bottich, Jan. (H.).
  33. kadíłən, -łna, adj. zum Räuchern gehörig, Rauch-, Mur., Cig.; kadı̑łni les, das Räucherholz, Cig.; kadilni dar, das Rauchopfer, Cig., Jan.; kadilni altar, Dalm.
  34. kadı̑łnica, f. 1) das Rauchfass, das Thuribulum; — 2) die Schmauchstube, Cig.
  35. kadı̑łnik, m. 1) = kadilnica 1), Meg., Alas., Cig., Jan., Dalm.; — 2) die Rauchröhre, das Rauchloch, Mur.
  36. kadı̑łnjak, m. = kadilnik 1), Guts.
  37. kadílọ, * n. 1) das Räuchern; meso v kadilo dejati, C.; — 2) das Räucherwerk, pos. der Weihrauch.
  38. kadíti, -ím, vb. impf. 1) einen Rauch machen, räuchern; po hiši kaditi, das Haus einräuchern; k. koga, kaj, bähen, räuchern; kadila sem otroka, mazala sem ga, pa ni nič pomagalo, jvzhŠt.; — k. meso, das Fleisch selchen; — z žveplom sode k., die Fässer mit Schwefel einbrennen, Cig.; pojdi se kadit, mache, dass du weiter kommst, pack dich! jvzhŠt.; k. komu, jemandem Räucherwerk streuen: mene so zapustili in kade drugim bogom, Dalm.; — k. komu, jemanden lobhudeln, ihm Weihrauch streuen ( z. B. in Reden); — k. se, rauchen; kadi se iz peči; kadi se po sobi; kadi se po gorah, es ist Höhenrauch; peč se kadi der Ofen raucht; njih pusta (= opustošena) dežela se kadi, Dalm.; kri se kadi in teče v potokih, Jap.- Valj. (Rad); — kadi se mu pod nos, es verdrießt ihn, Cig., jvzhŠt.; = kadi se mu, ZgD.; Babilončanom vse to zvedšim ( nam. zvedevšim) se je grozno kadilo, Ravn.; — 2) k. (tobak), (Tabak) rauchen; ali kadiš? ne kadim; k. cigare; — 3) Staub machen: kaj tako kadiš? jvzhŠt.; k. jo kam, schnell gehen, Z.; to sta jo kadila! UčT.; — k. se, stauben: kadi se po cesti.
  39. kadı̑vəc, -vca, m. 1) der Räucherer, Cig.; — der Weihrauchstreuer, Valj. (Rad); — 2) der Tabakraucher.
  40. kadı̑vọ, n. das Räucherwerk, Jan. (H.).
  41. kādmij, m. neka kovina, das Kadmium, Cig. (T.).
  42. kadnáč, m. = zapah, Kras- Levst. (Rok.); — prim. it. catenaccio.
  43. kadník, m. = kadilnica 1), das Rauchfass, Let.
  44. kadúlja, f. der Salbei, Mur., Cig., Jan.; koristna k., gebräuchlicher Salbei (salvia officinalis); travniška k., der Wiesen-Salbei (salvia pratensis), Tuš. (R.).
  45. kadúnja, f. die Mulde ( geogr.), Cig. (T.), Jes.; nav. pl. kadunje, die Mulde zum Ausschwingen des Getreides, Cig., Jan., C., Dol.; eine größere Mulde, die als Backtrog dient, Dict., Guts., Mur., Cig., C., Lašče- Levst. (Rok.).
  46. kadúnjast, adj. muldenförmig, Cig. (T.), C.; k. dol, ein Muldenthal, Jes.
  47. kadúnjice, f. pl. dem. kadunje; die Getreide oder Futterwanne, (wird auch als Kinderwiege benützt), jvzhŠt.
  48. kadúnjičast, adj. = kadunjast, Cig.
  49. kadȗnjke, f. pl. eine Kinderwiege, vzhŠt.- C.
  50. kafljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich balgen, Ig (Dol.).
  51. kaftān, m. turško oblačilo, der Kaftan.
  52. kȃhati, -am, vb. impf. laut husten, C.
  53. kȃhla, f. 1) der Nachttopf; — 2) die Ofenkachel; — iz nem. Kachel.
  54. kȃhlica, f. dem. kahla; der Nachttopf.
  55. kȃhlja, f. psovka človeku, ki se kahlja: der Lacher, Cig.
  56. kahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = hahljati, hervorsprudeln, Jan.; Krka kahlja kar na ravnem iz tal, kakor iz grla, Glas.; vino iz soda kahlja, Z.; k. se = zelo kaditi se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) k. se, laut lachen: k. se od veselja, LjZv., Kr.
  57. káho, -ota, m. izut parkelj, der Hornschuh bei den Hufthieren, Solkan ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  58. káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.- Raič [ Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.- Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče- Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.- Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.- Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
  59. kája, f. 1) das Räuchern, Valj. (Rad); jantar rabi v kajo, der Bernstein wird als Räucherpulver verwendet, Erj. (Min.); — 2) das Tabakrauchen; za kajo si vendar še imel, für Tabak hattest du doch noch ein Geld, Zv.; ali vas glava boli od kaje? LjZv.
  60. kájanje, n. 1) das Tadeln, Jarn.; — 2) die Reue, Cig. (T.).
  61. kájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, verweisen, Jarn., Jan., Mik.; — 2) = kaziti, verunstalten, Vrsno- Erj. (Torb.); — genieren: ali te roka, ker je ranjena, nič ne kaja? KrGora; — 3) k. se, Reue empfinden, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), Jan.; k. se česa, etwas bereuen, C.
  62. 1. kȃjba, f. die Reue, C.
  63. 2. kȃjba, f. = gajba, čajba, Z., Jan. (H.).
  64. kajénje, n. 1) das Räuchern; — 2) das Rauchen.
  65. kȃjfati, -am, vb. impf. iz. nem. keifen, ZgD., Kr.
  66. kȃjfe, -eta, m. = pipec, das Schnappmesser, BlKr.
  67. kȃjfəž, m. das Löschhorn, Gor.
  68. kȃjha, f. der Kerker, Zora, Št.; — iz nem. Keiche.
  69. kàjkaj, pron. indef. = kjekaj, irgend etwas, C., kajk.- Vest.; (tako tudi: kajkam, kajkod itd., kajk.- Mik.).
  70. kājmakam, m. turški namestnik, der Kaimakam, Jan.
  71. kājman, m. = aligator, Jan., Erj. (Ž.).
  72. kajǫ̑n, m. psovka: schlechter Kerl, ein Schelm; — prim. fr. coion.
  73. kȃjpada, adv. freilich, natürlich, nk.; — prim. kaj I. 2).
  74. kȃjsi, adv. pšenica je kajsi (= kaj si), ist vortrefflich, C.; — prim. kaj II. 2).
  75. kȃjt, adv. = kajti II., Tolm.- C.
  76. kȃjti, I. conj. = ker, Mik., vzhŠt.; denarce je potratila za solnčnik, klobuček, mreže, kajti je tudi nji dišala gospoščina, LjZv.; — = zakaj, denn, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; (v tem pomenu napačno, prim. Cv. VII. 9.); — II. adv. = mnogo, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. kaj II. 2).
  77. kajūta, f. izbica na ladji, die Kajüte, Cig., Jan., nk.
  78. kȃjža, f. die Keische, die Hütte, Cig., Slom.- C., Št., Dol., Notr.; — iz nem.
  79. kȃjžnik, m. = kajžar, Jan.
  80. kák, I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? po kakem? auf welche Weise, Cig.; — v vzkliku: kaki ste to ljudje! jvzhŠt.; kak prizor! welch ein Anblick! Jan.; — II. pron. indef. irgend wie beschaffen, irgend ein; bojim se, da bi se kaka nesreča ne primerila; — kakih deset goldinarjev bo že treba plačati, etwa zehn Gulden wird es wohl kosten, jvzhŠt.; — kako uro še ostanem, eine Stunde etwa will ich noch bleiben; kaj to pomaga, če si kak goldinar (hie und da einen Gulden, einige Gulden) prihranim! Cig.; — III. pron. rel. = kakršen: na vzhodu; možje, kaki so Grimm i. dr., Zora.
  81. kȃk, I. adv. interr. = kako? wie? Mur.; — II. adv. rel. = kakor, vzhŠt., ogr.; — = ki: drevo, kak je bil ptič na njem, vzhŠt.- C.; — III. conj. = kadar (ko): kak je čul, als er hörte, ogr.- C.
  82. kàk, interj. pfui! (v otročjem govoru).
  83. kakadū, m. = kakaduj, Cig.
  84. kakadūj, m. rumenočopasti k., der gelbhaubige Kakadu (cacatua sulphurea), Erj. (Ž.).
  85. kakāo, m. der Cacao, Cig.
  86. kakāov, adj. Cacao-, kakaovo zrno, maslo, Cig.
  87. kakāovəc, -vca, m. kakaovci, Cacaopflanzen (Büttneriaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); pravi k., echter Cacao-Baum (theobroma cacao), Tuš. (R.).
  88. kakaovína, f. die Cacaomasse, Jan.
  89. kakāovnik, m. = kakaovec, Jan.
  90. kakaovnják, m. = kakaovnik, Cig.
  91. kákati, -am, vb. impf. kacken, (v otročjem govoru).
  92. kakọ̑, * adv. I. interr. wie? kako se imaš? kako dolg? wie lang? kako ti je? wie befindest du dich? kako ste? wie geht es euch, vzhŠt.; kako, da ne? wie so denn nicht? kako to? wie so? — v indirektnem vprašanju: kdo ve, kako še bo, wer weiß, wie es noch kommen wird; ne ve, kako in kaj, er weiß weder aus noch ein, Cig.; — v vzkliku: kako lep je svet! wie schön ist die Welt! kako bi zdaj spal! wie könnte ich jetzt schlafen, Cig.; kako pa! kako pa da! freilich natürlich (= wie denn anders!); — II. indef. irgendwie; če bo le kako mogoče; boš si že kako pomogel.
  93. kakǫ̑ča, f. die Qualität, C.
  94. kakọ̑st, f. die Beschaffenheit, die Qualität, Mur., Cig., Jan.
  95. kákošən, -šna, adj., Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), pogl. kakovšen, kakšen.
  96. kakǫ́v, adj. = kakšen, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Sl. Spr.); vi veste, kakove zapovedi sem vam dal, Dalm.; tudi: kákov, Št.; črez kakove pol ure, Pjk. (Črt.).
  97. kakǫ́vost, f. die Qualität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  98. kakǫ̑vstvən, adj. qualitativ, Cig. (T.).
  99. kakǫ̑vstvọ, n. die Qualität, Cig. (T.); — stsl.
  100. kákovšən, -šna, adj. = kakšen, Levst. (Nauk), Vrt.

   58.001 58.101 58.201 58.301 58.401 58.501 58.601 58.701 58.801 58.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA