Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (58.401-58.500)

  1. jugovzhǫ́dən, -dna, adj. südöstlich, nk.
  2. jugovztòk, -tǫ́ka, m., Cig. (T.); pogl. jugovzhod.
  3. jugozahòd, -hǫ́da, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.).
  4. jugozahǫ́dən, -dna, adj. südwestlich, Jan., nk.
  5. jugozahǫ̑dnik, m. der Südwestwind, Jan.
  6. jugozapàd, -páda, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.), nk.
  7. jugozapádən, -dna, adj. südwestlich, nk.
  8. jugozapadnják, m. der Südwestwind, Cig.
  9. júha, f. die Suppe, Guts., Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); mesna j., die Fleischbrühe, prežgana j., die Einbrennsuppe, vinska j., die Weinsuppe, Cig.
  10. juhati, -am, vb. impf., Mur.; pogl. jugati.
  11. juhẹ̑j, interj. juche! Cig., Zora.
  12. juhẹ̑jskati, -am, vb. impf. "juhej" rufen, Nov.
  13. júhniti, jȗhnem, vb. pf. mucksen, Jan., M., vzhŠt.; ne juhni mi več! SlGor.; kakor bi juhnil = kakor bi trenil, Glas.
  14. jūht, f., Jan., pogl. juft.
  15. jūhta, f., Cig., Vrt. ( češ.); pogl. juft.
  16. juhtę̑n, adj. = juften, Jan.
  17. juhtenína, f. = juftovina, Jan.
  18. juhtína, f. = juftovina, Cig.
  19. juhtovína, f. = juftovina, Vrt.
  20. juhu, interj. juhu, juhuhu! (tako ukajo, juckajo).
  21. jūlij, m. der Monat Juli.
  22. julijānski, adj. julianisch: j. koledar, Cig. (T.).
  23. jūlijski, adj. Juli-.
  24. jȗn, júna, adj. jung: koliko je trpel, predno jih je spravil iz telet do junih volov! Jurč.
  25. junáčək, -čka, m. kleiner Held: poznali bi radi tega dobrega junačka, Ravn.
  26. junáčən, -čna, adj. tapfer, Meg.; = junaški, Cig., C.
  27. junáčenje, n. die Bravour, Cig.
  28. junačeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) in kleinen Haufen fechten, scharmützeln (scharmuzieren): šarmucirajo ali junačujejo, Hip. (Orb.); — 2) junáčevati = fantovati, vasovati, Gor.
  29. junačíca, f. = junakinja, Jan.
  30. junáčič, m. der Jüngling, der Bursche, C.
  31. junáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) ein Held sein, Jan. (H.); — 2) j. se, sich wie ein Held geberden, auf seine Stärke pochen, Mur., Cig.
  32. junȃd, f. das Jungvieh, Z., DZ.
  33. junák, m. 1) der Jüngling, lediger Bursche, ogr.- C., Valj. (Rad), Goriš.; — 2) der Bräutigam, C.; der Geliebte, Rez.- Baud.; — 3) der Held, der Recke, Jan.; — 4) tega nisem junak narediti, storiti, ich bin nicht imstande, nicht Mannes genug, dies zu thun, Jan., Tolm.- Štrek. (Let.).
  34. junákinja, f. die Heldin.
  35. junakovȃnje, n. das Heldenleben, Cig. (T.).
  36. junakováti, -ȗjem, vb. impf. sich als Held hervorthun, ein Heldenleben führen, Bes.
  37. junákovica, f. lepo vzrastla in zajetna deklina, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  38. junáški, I. adj. heldenmäßig, heldenmüthig, Helden-; junaška dela, Heldenthaten; junaška pesem, das Heldenlied, Cig., nk.; — II. adv. heldenmäßig: junaški obladati, Dalm.
  39. junȃštvọ, n. 1) das Jünglingsalter, ogr.- C.; — die Junggesellschaft, C.; — 2) das Heldenthum, der Heldenmuth, die Tapferkeit; — die Bravour, Cig. (T.); — die Heldenthat, Dalm.- Valj. (Rad); — gremo na j., wir ziehen in den Kampf, C.
  40. júnče, -eta, n. das Oechslein, das Stierkalb, Mik.
  41. júnčək, -čka, m. dem. junec, = junče.
  42. junčevína, f. das Faselgeld, die Sprungtaxe, Cig., DZkr.
  43. júnčič, m. = junček, Mik.
  44. jȗndž, m. = džundž, C.
  45. junè, -ę́ta, n. tele, ki se je začelo past hoditi, Gor.
  46. júnəc, -nca, m. 1) junger Ochs; — der Ochs, Št.- Mur.; — 2) der Stier, kravo k juncu gnati; — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus), SlGor.
  47. júngati, -am, vb. impf. = jugati, gugati, KrGora.
  48. juníca, f. die Färse, die Kalbe, die junge Kuh.
  49. juníčica, f. dem. junica, das Färsenkalb, Dict.
  50. junı̑čka, f. das Färsenkalb, C.
  51. jūnij, m. der Monat Juni.
  52. jūnijev, adj. Juni-: j. mlaj, Cig.
  53. jūnijski, adj. Juni-.
  54. júnoš, m. 1) der Edelknabe, C.; — 2) der Lehrjunge, ogr.- C.
  55. junóta, f. coll. junge Leute, C.
  56. justati, -am, vb. impf. = lasati, bei den Haaren nehmen, Glas.; (jolstati, C.?).
  57. justīca, f. pravosodje, die Justiz, nk.
  58. justīčən, -čna, adj. pravosoden, Justiz-, nk.
  59. júšən, -šna, adj. Suppen-, mit Suppe, mit einer Brühe gemacht, C.
  60. júšica, f. dem. juha: redka jušica, Cv.
  61. jūta, f. neka azijska tkanina, die Jute, DZ.
  62. jutovína, f. die Juteware, DZ.
  63. jȗvkati, -am, vb. impf. jauchzen, ogr.- C.
  64. júža, f. das Thauwetter (?): moker kakor juža, Kras- Erj. (Torb.).
  65. júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.
  66. júžina, f. 1) das Mittagsmahl, Kr.- Mur., Cig., Jan.; — das Nachmittagsmahl, die Jause, Št.- Mur.; = mala južina, Cig., Jan., C., jvzhŠt., Kr.; suha j., trockene Mahlzeit (brez pitja), Cig.; — 2) suha j., der gemeine Weberknecht (phalangium opilio), Cig., Jan., Št.- C., Erj. (Ž.).
  67. júžinati, -am, vb. impf. die Nachmittags- oder Mittagsmahlzeit einnehmen; prim. južina.
  68. júžinica, f. dem. južina; der Imbiss, kleines Mittagsmahl oder Nachmittagsbrot.
  69. južíšče, n. der Süd- oder Mittagspunkt, h. t.- Cig. (T.).
  70. júžiti se, jȗžim se, vb. impf. juži se, es ist Thauwetter, Cig. (T.); = vreme se juži, C., Z.
  71. jȗžje, n. = južno vreme, Poh.
  72. južna, f., pogl. južina.
  73. jȗžnica, f. warmer Nebel (vom Südwind), UčT.
  74. južnodežę́łən, -łna, adj. südländisch, Navr. (Let.).
  75. južnotečájən, -jna, adj. Südpolar-: -jne dežele, Cig. (T.).
  76. južnovzhǫ́dən, -dna, adj., Jan., pogl. jugovzhoden.
  77. južnozapádən, -dna, adj., Jan., pogl. jugozapaden.
  78. k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.- Mik.; k sebi kreniti, ( z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, ( opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.
  79. kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.- Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.- C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.- C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.- C., BlKr.
  80. kābala, f. die Kabbala (jüdische Geheimlehre), Cig. (T.).
  81. kaban, m. der Stock ( min.), Cig. (T.); — rus.
  82. kábəł, -bla, m. 1) das Schaff, Cig., Št., BlKr.; kabli za slanino, Dict.; ni našla vode v kablu, LjZv.; namesto majolik stali so kabli na mizi, LjZv.; dežuje kakor iz kabla, LjZv.; — 2) der Metzen: po kablu, metzenweise, V.-Cig.; pet kablov moke, Dalm.; — prim. kebel.
  83. kabinēt, m. postranska soba, das Cabinet.
  84. kabinētən, -tna, adj. Cabinet-; kabinetno pismo, t. j. pismo iz vladarske sobe, ein Cabinetsschreiben, Cig., Jan.
  85. káblica, f. die Melkgelte, die Schöpfgelte, Cig., Jan., BlKr.; — pogl. keblica.
  86. káblič, m. das Kübelchen, Cig.; nam. kəblìč.
  87. kabljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich balgen: pastirji kabljali so se in rogljali okolo peči, Jurč.; — prim. kafljati se.
  88. kacálọ, n. der Schmierer, Cig.
  89. kacáti, -ȃm, vb. impf. schmieren, patzen, Cig., Gor., Dol.; kaca se, es ist ein zäher Koth, der Koth klebt an den Füßen, M.
  90. kacàv, -áva, adj. schmiererisch, kritzelig, Cig.
  91. kàč, káča, m. = kača, ogr.- C., Štrek.; Jej, jej komorač, Da te ne pikne pisan kač, Npr.- Erj. (Torb.).
  92. káča, f. 1) die Schlange; mrzel kakor kača, C.; kačo v žepu imeti, kein Geld im Sack haben, Cig., Glas., LjZv.; tudi = karg sein, Z., jara kača, die Viper, C.; — Kleopatrina k., die ägyptische Brillenschlange (naja haje), Erj. (Ž.); velikanska k., die gemeine Riesenschlange, die Königsschlange oder Abgottschlange (boa constrictor), Erj. (Ž.); rjava k., die Zornnatter (coronella laevis), Erj. (Z.); železna k., die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Z.), Polj.
  93. káčast, adj. schlangenähnlich.
  94. káče, -eta, n. junge Schlange, Štrek.
  95. kȃčəc, -čca, m. 1) das Schlangenmännchen, kajk.- Valj. (Rad); = kačji kralj, der Schlangenkönig (v pravljicah), Kres VI. 267.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Jan., C.
  96. kȃčək, -čka, m. = kačnik 2), das Schlangenkraut, Medv. (Rok.); neko zelišče, s katerim se mlade purice pitajo, BlKr.
  97. kačẹ̑la, f. das Neunauge (petromyzon fluviatilis), Jan., Hip.- C.; — die Schmerle (cobitis barbatula), Erj. (Z.); — der Steinbeißer (cobitis taenia), Frey. (F.); — = ogor, Cig.
  98. kačẹ̑lica, f. neka riba v Savi, Zidani Most- Erj. (Torb.).
  99. káčica, f. dem. kača; 1) kleine Schlange; — 2) povodna k., das Wasserschlängchen (nais proboscidea), Erj. (Z.); — železna k., die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.); — 3) der Visierring ( b. den Nadlern), V.-Cig.
  100. kačı̑nka, f. = ogor, Cig.

   57.901 58.001 58.101 58.201 58.301 58.401 58.501 58.601 58.701 58.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA