r (58.297-58.396)

58297. jẹ́žavka, f. die Sommerwurz (orobanche sp.): dajo jo kravam, da se "jezdijo", Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
58298. ję́žčəc, -čəca, m. dem. ježek, das Igelchen, Valj. (Rad).
58299. 1. jẹ̑žəc, -žca, m. = jezdec, Cig., Jan.
58300. 2. ję́žəc, -žca, m. dem. jež; das Igelchen, Valj. (Rad).
58301. ję́žək, -žka, m. dem. jež; 1) das Igelchen; — 2) neki kljunaš: kljunasti j., der Schnabeligel (echidna hystrix), Erj. (Ž.); — morski užitni j., der essbare Seeigel (echinus esculentus), Erj. (Ž.); — 3) neka goba (hydnum), Tuš. (B.).
58302. jẹ́žən, -žna, adj. Reit-, Jan.
58303. jẹ́ženje, n. das Reiten, Valj. (Rad).
58304. ję́žev, adj. des Igels, Igel-, Cig., Jan.; ježeva noga, der Igelhuf (eine hochgradige Form der Mauke bei den Pferden), Cig.
58305. ję́ževəc, -vca, m. das Stachelschwein (hystrix cristata), Erj. (Ž.).
58306. ježevíca, f. = ježica 1), Npes.-Vraz.
58307. ježevína, f. die Igelhaut, Cig., Jan., C.
58308. ję́ževje, n. coll. = ježičje, Kastanienhülsen, C.
58309. ježevka, f. neka riba: = jez, der Alant, Frey. (F.).
58310. ježevnják, m. der Igelstein, der Echinit, Cig.
58311. ježíca, f. 1) ein stachlichtes Fruchtgehäuse, Mur., Cig.; "bodljivo kostanjevo oplodje", Škrilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Št.; das Gehäuse der Buchel, Z.; žirovska j. se ga je prijela, Zv.; — 2) die Knopper, Cig., Jan., C., M., Kr.; trgovati z ježicami, Zv.; — 3) ježeva j., der Igelkolben, die Igelknospe (sparganium), Tuš. (R.), Cig., Jan., C.
58312. ježíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. = ježice dobivati: kostanj se ježiči, C.
58313. ježı̑čje, n. coll. stachlichte Hülsen (von Kastanien u. dgl.), M.; kostanjevo ježičje, jvzhŠt.
58314. ję́žinja, f. das Igelweibchen, C.
58315. ježíti, -ím, vb. impf. 1) j. kostanj, enthülsen, (ję́žiti) BlKr.; — 2) j. se, sich emporsträuben; lasje se mu ježijo, die Haare stehen ihm zu Berge; — koža se mi ježi, die Haut runzelt sich mir (vor Angst), Schauer ergreift mich, Cig., Nov.
58316. ję̑žko, -ka, m. ime ježu: stari ježko, Vrt.
58317. jẹ̑žnica, f. die Reitschule, V.-Cig.; — pogl. jezdarnica.
58318. jẹžnína, f. das Rittgeld, C.
58319. jig-, jil-, jir-, išči pod: ig-, il-, ir-.
58320. jigljáti, -ȃm, vb. impf. z glasom j., trillern, (jiglati) Mur.
58321. jigna, f., LjZv., pogl. jegno.
58322. jígọ, -žę̑sa, n. priprava za vpreganje volov, Kor.- Mik.; pogl. igo.
58323. jiha, f. der Sturm, das Gewitter, C.; oblačno je, morebiti pride kaka jiha, Št.- DSv.; — prim. iha, viha.
58324. jilọ, n. = ilo, il, Štrek., Danj. (Posv. p.).
58325. jispa, f. = ispa, Guts. (Res.), Zilj.- Jarn. (Rok.).
58326. jistje, n., Hip. (Orb.), pogl. istje.
58327. jò, interj. = joj, C.; jo meni! jo nam! Dalm.; jo meni te vse gnusobe! Dalm.; jo mene (jomene), Meg., Alas.; ah jo, da smo tako grešili! Dalm.; jo, jo vpiti, Trub.; naše petje bo le: jo! Kast.
58328. jǫ̑cati, -am, vb. impf. wehklagen: vsi so žalovali, jocali ino jokali, Jsvkr.
58329. jòč, jǫ́ča, m. das Weinen, Mur., C., ogr.- Let., SlN., vzhŠt.; joč in krič, C.
58330. jǫ́čən, -čna, adj. vom Weinen: jočna solza, ogr.- C.
58331. jǫ̑čič, adv. = jokaje, ogr.- C., Let.
58332. jočljìv, -íva, adj. weinerlich, Cig.
58333. jōd, m. kemična tvarina, das Jod, Cig. (T.).
58334. jōdati, -am, vb. impf. jodeln, C.
58335. jōdəc, -dca, m. = jodid, Cig. (T.); svinčeni jodec, das Jodblei, Cig. (T.).
58336. jodīd, m. eine Jodverbindung, Cig. (T.).
58337. jōdov, adj. Jod-, Cig.; jodova prekislina, die Ueberjodsäure, Cig. (T.).
58338. jōdovəc, -vca, m. das Jodür, Cig. (T.).
58339. joga, f. das Joch, (tudi: jə̀ga) Savinska dol.
58340. jòh, interj. wehe! O joh, prejoh! Levst. (Zb. sp.); joh temu svetu! Schönl.
58341. johòt, -óta, m. das Wehklagen, Jan.
58342. johotȃnje, n. das Wehklagen, Jan.
58343. johotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. wehklagen, ächzen, Cig., Jan., C.
58344. jòj, interj. wehe! o joj! o weh! joj meni! weh mir! = joj mene, Mur., Cig., vzhŠt.; joj si ga meni, Vrt.; joj, prejoj! wehe, dreimal wehe! Cig.
58345. jòj, jǫ́ja, m. das Weh, der Jammer, Cig., C.; drli nas bodo, da bo joj! jvzhŠt.; vse se obrne na joj, ogr.- C.; z jojem govoriti, ogr.- C.
58346. jòje, interj. = joj: O joje 'no prejoj! Npes.-Vraz.
58347. jojmeníkati, -am, vb. impf. "joj meni!" rufen, C.
58348. jǫ̑k, m. das Weinen; na jok se držati, eine weinerliche Miene machen; v jok se spustiti, in lautes Weinen ausbrechen; = jok zagnati, M.; jok ga je posilil, die Augen traten ihm über, Cig.; to bo jok! das wird Thränen kosten! Cig.; jok in stok, Weinen und Jammern.
58349. jokȃnje, n. das Weinen; tudi: jǫ́kanje, ogr.- Valj. (Rad).
58350. jǫ́kati, -kam, -čem, vb. impf. weinen; tudi: jokati se; j. (se) nad kom (čim), über jemanden (etwas) weinen, Met.- Mik.; j. (se) po kom (čem), einem nachweinen, etwas bejammern, Cig.; nima se čemu jokati, er hat keinen Grund zu weinen, Cig.; k otroku se joka, ihre Niederkunft ist nahe, Guts.- Cig.; — sneg se joka, joče, der Schnee schmilzt, Z., Dol.- LjZv., jvzhŠt.
58351. jǫ́kav, adj. weinerlich, Cig., Jan., C.
58352. jǫ́kavəc, -vca, m. der Weiner, Valj. (Rad).
58353. jǫ́kavən, -vna, adj. = jokav, C.
58354. jǫ́kavka, f. das Klageweib: skličite jokavke, naj pridejo, Škrinj.
58355. jǫ̑kcati, -am, vb. impf. weinen (v otročjem govoru), Cig.
58356. jokljìv, -íva, adj. weinerlich, Cig., Nov., Let.
58357. jokljı̑vəc, -vca, m. der gerne weint, der Weiner, Mur., Cig.
58358. jokljı̑vka, f. die gerne weint, Mur.
58359. jółša, f., BlKr., pogl. jelša.
58360. jōna, f. der Bundtram (am Dachstuhl), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: juna, iz furl., Štrek. (Arch.).
58361. jǫ́pa, f. kurzer, meist wollener Leibrock der Frauen, die Joppe; — iz nem.
58362. jǫ́pica, f. dem. jopa; das Leibröckchen.
58363. jǫ̑pič, m. die Jacke männlicher Personen, Mur., Cig., Jan., Gor., vzhŠt.
58364. još, adv. = jošče, C.
58365. jošče, adv. = še, šče, ogr.- C., Mik.
58366. jōta, f. neka jed: močnik s fižolom in kislo repo, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — furl.
58367. jožafaj, m. das Pfefferkraut (saturea), C.
58368. jožefíca, f. nav. pl. jožefice Blagajeve, Blagayscher Seidelbast (daphne Blagayana), Nov.- C.
58369. jȏžək, -žka, m. prasičevo slepo črevo (Blinddarm), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
58370. jù, interj. ju ju ju, glas ukajočega.
58371. jubilānt, m. der ein Jubelfest feiert, der Jubilant.
58372. jȗckati, -am, vb. impf. = ukati, jauchzen.
58373. jȗckavəc, -vca, m. der Jauchzer.
58374. jùd, júda, m. der Jude, Cig., Jan.
58375. júdati, jȗdam, vb. impf. j. koga, schimpfen, C.; j. se, zanken, sich balgen, C.
58376. júdinja, f. die Jüdin.
58377. júditi, jȗdim, vb. impf. judaisieren, Cig.
58378. jȗdlək, -dləka, m. = bedak, Ščav.
58379. júdovski, adj. jüdisch.
58380. júdovstvọ, n. das Judenthum.
58381. júdovščina, f. 1) die Judenschaft, Cig.; vse je križem šlo po judovščini, Ravn.; — 2) die Taufgebür (zastarela beseda, v starih krstnih knjigah na Gorenjskem).
58382. jūft, f. der Juchten, das Juchtenleder, Cig.; — rus.
58383. jūfta, f. = juft, Cig.
58384. juftę̑n, adj. Juchten-, Jan.
58385. juftína, f. = juftovína, Cig., Jan.
58386. juftovína, f. das Juchtenleder, die Juchtenware, Cig., Jan.
58387. 1. jug, m. = igo, das Joch, Mik.; dva juga volov, Notr.- Z.
58388. 2. jùg, júga, m. 1) der Thauwind, der Südwestwind; jug je potegnil, es begann der Südwestwind zu wehen; — 2) der Süden, Mur., Cig., Jan., nk.; na jugu, proti jugu, od juga, nk.
58389. 1. júgalica, f. = gugalica, Jan., Mik., Notr.
58390. 2. júgalica, f. das Thauwetter, C., Z.
58391. júgati, -am, vb. impf. = gugati, Jan., Z., Štrek., Vrtov.
58392. jȗgla, f. na juglo piti, in Gesellschaft auf Kosten anderer zechen, V.-Cig., Notr.; — prim. 1. gugla.
58393. jȗglati, -am, vb. impf. = guglati, Z.
58394. júgniti, jȗgnem, vb. pf. aufthauen, C. ( Vest.).
58395. júgnọ, n. = gumno, Dict.; prim. jegno.
58396. júgovəc, -vca, m. der Südländer, Z., Vest.

   57.797 57.897 57.997 58.097 58.197 58.297 58.397 58.497 58.597 58.697  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani