Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (58.201-58.300)

  1. 2. ję́za, * f. obročnjak, rezni stol, C.; — iz nem. *"Häusel"-stuhl, C.
  2. ję́zanje, n. das Zürnen, der Aerger, Guts. (Res.).
  3. 1. ję́zati, -am, vb. impf. = 2. jeziti, j. se = jeziti se, Guts., Mur., Rož.- Kres.
  4. 2. ję́zati, -am, vb. impf. stammeln: jezajočih jezik bo hitro in zastopno govoril, Dalm.
  5. 1. ję́zav, adj. zornmüthig, Jarn., Jan., Št., KrGora.
  6. 2. ję́zav, adj. = jezljav, stammelnd, Mik.
  7. ję́zavəc, -vca, m. der Zornmüthige, Slom.- C.
  8. ję́zavən, -vna, adj. = 1. jezav, Mur.
  9. jezavína, f. zornmüthiger Mensch, Jarn.
  10. ję́zavka, f. die Zornmüthige, Jan. (H.).
  11. jẹ̑zba, f. die Speisekammer, Kras- Mik.; po Mik. (V. Gr. II. 217.) iz: jestba; po Valj. (Rad) nam. izba.
  12. jẹ̑zd, m. der Ritt, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
  13. jẹ́zda, f. das Reiten, Guts., Mur., C.
  14. jẹzdáč, m. der Reiter, Z.; hlapec j., berittener Reitknecht, Vest.
  15. jẹ̑zdba, f. das Reiten, C.
  16. jẹ̑zdəc, -dəca, m. 1) der Reiter; — 2) = rezni stol, die Schnittbank, C.
  17. jẹ́zdən, -dna, adj. 1) zum Reiten gehörig, Reit-, Mur., Cig., Jan., Mik.; jẹ̑zdni konj, das Reitpferd, Mur., C., Levst. (Nauk); jezdna pošta, die Reitpost, Cig.; — 2) reitbar, Z.
  18. jẹ́zdenje, n. das Reiten; (pravilno je: ježenje).
  19. jẹ̑zdič, m. = jezdec, Cig.
  20. jẹzdíhati, -am, vb. impf. = jezdariti, C., SlN.; — j. se, sich herumbalgen (o otrocih), Lašče- Levst. (Rok.).
  21. jẹzdilíšče, n. = jezdišče, DZ.
  22. jẹzdíšče, n. der Reitplatz, V.-Cig., Jan.
  23. jẹ́zditi, jẹ̑zdim, vb. impf. reiten; jezde, zu Ross, reitlings; jezdeča vojska, berittenes Heer, Kast.; — j. se, brunften (o žabah), Cig., C.
  24. jẹzdljìv, -íva, adj. reitbar, Jan.; pogl. jezden 2).
  25. jẹ̑zdnica, f. die Reitschule, Jan.
  26. jẹ̑zdnik, m. = jezdec, Cig.
  27. jẹzdnína, f. das Rittgeld, Cig., Jan., C.; poštna j., das Postrittgeld, DZ.
  28. 1. jẹ́zən, -zna, adj. den Damm, den Deich betreffend, Cig.
  29. 2. ję́zən, -zna, adj. zornig; j. biti na koga, jemandem zürnen.
  30. ję́zica, f. dem. jeza; der Unmuth, Zora; vso svojo jezico boš skril, Jurč.
  31. jezı̑čəc, -čca, m. dem. jezik; — das Zäpfchen im Hals, Meg., Erj. (Som.).
  32. jezı̑čək, -čka, m. dem. jezik; 1) das Zünglein; — 2) das Zäpfchen im Halse, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 3) das Zünglein an der Wage, Cig., Škrinj., Valj. (Rad), Sen. (Fiz.); — 4) der Schneller (am Feuergewehr), Cig., Jan.; — 5) der Dorn (an der Schnalle), Cig., Jan.
  33. jezíčən, -čna, adj. 1) Zungen-; jezı̑čne bradavičice, Zungenwärzchen, Cig. (T.); — 2) Sprach-, sprachlich: jezična oblika, die Sprachform, Cig. (T.); — 3) zungenfertig, geschwätzig, Mur., Cig., Jan.; zanksüchtig, Mur.; z jezičnim (človekom) se nikar ne prepiraj, Ravn.- Jan. (Slovn.); schmähsüchtig, Cig.; j. biti, eine lose Zunge haben, C.; — jezični dohtar = advokat, Preš., Kr.
  34. jezíčenje, n. das Zungenwetzen, Dict.
  35. jezı̑čič, m. = jeziček na vagi, Meg.
  36. jezíčiti, * -ı̑čim, vb. impf. die Zunge wetzen, prim. jezičenje.
  37. jezı̑čji, adj. = jezičen: jezičja zmes, das Sprachengemenge, Vrt.
  38. jezı̑čnica, f. 1) der Zungenbuchstabe, Cig.; — 2) jezičnice, zungenblütige Pflanzen (liguliflorae), Tuš. (R.); — 3) zungenfertiges Weib, die Schwätzerin, Cig., Jan., BlKr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
  39. jezı̑čnik, m. der Zungendrescher, der Schwätzer, Dict., Cig., Jan., M., LjZv., Notr.; bobotači, jezičniki, Jap. (Prid.).
  40. jezíčnost, f. die Zungenfertigkeit, die Geschwätzigkeit, Mur., Cig., M.; j. starih majk, Jurč.
  41. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
  42. jezikáč, m. der Zungendrescher, C., Nov.; vse veš, jez'kač, Vod. (Pes.).
  43. jezíkalọ, n. = jezikač, Cig.
  44. jezíkanje, n. die Zungendrescherei, das Nachreden, das Widersprechen, Cig., vzhŠt., ogr.- C.
  45. jezíkati, -am, vb. impf. die Zunge wetzen, naseweise widersprechen, Cig., C.; otrok rad jezika, Dol., Gor.; — = jezik otresati, opravljati, Krn- Erj. (Torb.), BlKr.; črez koga j., C.; — j. se, zanken, sticheln, C., Poh.; — tudi jezikáti, -ȃm, Gor.
  46. jezíkav, adj. schnippisch, gerne widersprechend, zänkisch, Jan., C.; tudi: jezikàv, -áva: Vi ste nesramno jezikavi, Levst. (Zb. sp.).
  47. jezíkavəc, -vca, m. der Zungendrescher, schnippischer, zänkischer Mensch, vzhŠt.- C., BlKr.
  48. jezíkavost, f. schnippisches, zänkisches Wesen, die Rabulisterei, Cig.
  49. jezíkljast, adj. = jezikav: jezikljaste punčike, LjZv.
  50. jezikljáti, -ȃm, vb. impf. = jezikati, Jan.
  51. jezikoslǫ̑vəc, -vca, m. der Sprachforscher, der Linguist, Cig., Jan., C., nk.
  52. jezikoslǫ́vən, -vna, adj. linguistisch, Cig., Jan., nk.
  53. jezikoslǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. Sprachforschung treiben, Vest., Raič ( Let.).
  54. jezikoslǫ̑vje, n. die Sprachforschung, die Linguistik, Cig., Jan., nk.
  55. jezikoslǫ̑vski, adj. Sprachforscher betreffend, Z.; jezikoslovska modrost, Str.
  56. jezíkov, adj. Sprach-, sprachlich, Jan.
  57. jezikoválọ, n. ein loses Maul, Cig.
  58. jezikovȃnje, n. das Zungenwetzen, Cig.
  59. jezikováti, -ȗjem, vb. impf. die Zunge wetzen, Cig., Jan., C., Dol.; rad jezikuje, er hat ein loses Maul, Cig.; j. komu, widersprechen, C.
  60. jezíkovəc, -vca, m. 1) der Zungenlaut, Cig. (T.); — 2) die Riemenzunge (himantoglossum), Medv. (Rok.).
  61. jezikoznȃnəc, -nca, m. = jezikoslovec, Cig., Jan., Cig. (T.).
  62. jezikoznȃnski, adj. = jezikosloven, jezikoslovski, Jan.
  63. jezikoznȃnstvọ, n. = jezikoslovje, Jan.
  64. jezikoznȃvəc, -vca, m. der Sprachkenner, der Sprachforscher, Cig. (T.).
  65. jezikúlja, f. die Zungendrescherin, Cig.
  66. jezı̑štvọ, n. = poganstvo, Jurč. (Tug.); — prim. rus. jazyčestvo.
  67. 1. jẹzíti, -ím, vb. impf. dämmen, Mur., Cig., Jan.; vodo j., dem Wasser einen Damm entgegensetzen, Cig.; led vodo jezi, Cig.; j. vodovje in ledovje, DZ.
  68. 2. jezíti, -ím, vb. impf. ärgern, zum Zorne reizen; to me jezi; ne jezi me! — j. se, zürnen, sich ärgern; j. se nad kom (čim), na koga (kaj), sich über jemanden (etwas) ärgern, Cig., C., LjZv., DSv.; sami s sabo se jeze, Kast.
  69. jezljȃnje, n. = jezikanje, Dict., V.-Cig., C.
  70. jezljáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Zunge hin und her bewegen, züngeln, Mur., Cig.; — 2) = jezikati, die Zunge wetzen, Dict., C., Mik., Dol.; nad Jezusom so jezljali, Ravn.; Jezljati, ujedati, To znaš, Npes.-K.; imajo zmerom kaj prerokovati in jezljati, Burg.
  71. jezljàv, -áva, adj. 1) = jezikav, Z.; — 2) = jecljav, Danj.- Mik.; prim. 2. jezati.
  72. jezljȃvəc, -vca, m. der Wörtler, der gerne widerspricht, M., Z., Valj. (Rad).
  73. jezljȃvka, f. die gerne widerspricht, die Wörtlerin, M., Z.
  74. jezljìv, -íva, adj. zum Zorne geneigt, zornmüthig, Jan., nk.; jezljiv otrok, Pjk. (Črt.); v njenem življenju nič ni jezljivega in togotljivega, Cv.
  75. jezljívost, f. die Zornmüthigkeit, SlN.
  76. jẹzníca, f. deska, ki vodo jezi, das Schwellbrett, Guts.; — prim. jez.
  77. jẹzník, m. der Deichgräber, Cig.
  78. jẹznína, f. das Deichgeld, Cig.
  79. jeznopèt, -pę́ta, adj. = jezav, jezljiv, Bes.
  80. jeznopę́tost, f. = jezavost, jezljivost, Bes.
  81. jẹzokàz, -káza, m. der Dammstock, Cig.
  82. jẹ́zov, adj. Deich-, Cig., Jan.
  83. jẹzovína, f. das Dammgeld, DZ.
  84. jezuīt, m. ein Mitglied des Jesuitenordens, der Jesuit.
  85. jezuitīzəm, -zma, m. der Jesuitismus, Cig., Jan.
  86. jezuītovski, adj. = jezuitski, Cig., Jan.
  87. jezuītski, adj. Jesuiten-, jesuitisch.
  88. jezusováti, -ȗjem, vb. impf. oft "Jesus" sagen, Mik.
  89. jēzusovəc, -vca, m. = jezuit, Jan., Cv.
  90. ję́ž, m. 1) der Igel (erinaceus europaeus); — 2) der Stechapfel (datura stramonium), ogr.- C.; — 3) = ježica 1), die Kastanienhülse, C.
  91. jẹ̑ž, adv. zu Pferde, Jan., C., nk.; jež in peš, peš in jež, C., Kos., Let.; (napačno narejena beseda, Levst. [ LjZv. 1881. 571.]).
  92. 1. jẹ́ža, f. das Reiten, der Ritt, Meg., Cig., Jan., Krelj- M.; konj za ježo, das Reitpferd, Cig., Jan.
  93. 2. jẹ́ža, f. der Damm, das Wehr, Mur., V.-Cig., C.; železne ceste j., der Eisenbahndamm, Levst. (Močv.); — die Böschung, Levst. (Močv.), Gor.; obzidana j., gepflasterte Uferböschung, Levst. (Močv.); — meja ob njivah kraj ceste, Dol.; po ježah pokositi, DSv.; — der Rasen: vrhu prsti položi travnato ježo, Jurč.; pol grunta pod ježo (= grob), Jurč.
  94. jẹ́žalica, f. die Brunft, C.; — prim. ježati.
  95. ję́žast, adj. igelartig, Cig., Jan.
  96. jẹ́žati, -am, vb. impf. reiten, Mur., C.; — j. se, läufig, brunftig sein, Mur.
  97. jẹ́žavka, f. die Sommerwurz (orobanche sp.): dajo jo kravam, da se "jezdijo", Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
  98. ję́žčəc, -čəca, m. dem. ježek, das Igelchen, Valj. (Rad).
  99. 1. jẹ̑žəc, -žca, m. = jezdec, Cig., Jan.
  100. 2. ję́žəc, -žca, m. dem. jež; das Igelchen, Valj. (Rad).

   57.701 57.801 57.901 58.001 58.101 58.201 58.301 58.401 58.501 58.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA