Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (58.101-58.200)

jeməc, -mca, m. der Bürge, C., nk.; — stsl.
jemlaht, f. = ebehtnica, Gor.
jȇmljaj, m. die Dosis, die Portion, V.-Cig., Jan.
ję̑mnasta, interj. o jemine!
ję̑mpa, f. die Butte, C.; — pred kolibo na steni je visela "jempa" z mlekom, Zv.; — prim. jepar.
jemstvọ, n. die Bürgschaft, die Garantie, C., nk.; — prim. jemec.
jemščina, f. das Vadium, Levst. (Cest.); — prim. jemec.
jenčnik, m. ein Weiberkittel ohne Oberleib, C.; prim. janka.
jenčnják, m. = jenčnik, C.
ję́njati, -am, vb. pf. = nehati, aufhören; j. komu, nachgeben: Aron jim jenja, Ravn.; — prim. henjati.
jenjávati, -am, vb. impf. ad jenjati; im Aufhören, Nachlassen begriffen sein, Mur., Mik.
jenjeváti, -ȗjem, vb. impf. = jenjavati; Lenora tam v trepeti Jenj'vala je živeti, Preš.
jenka, f. = janka, C.
jesa, f., Mik., pogl. jasa.
jésen, -sę́na, m. die Esche; veliki j., die gemeine Esche (fraxinus excelsior), Tuš. (R.); = črni j., C.; rumeni j., die Goldesche (f. excelsior aurea), Cig.; mali j., die Manna- oder Blütenesche (fraxinus ornus), Tuš. (R.).
jesę̑n, f. der Herbst; jeseni, im Herbste, Jan., C., Mik., Levst. (Sl. Spr., Močv.); v jeseni, im Herbste, Cig.; = z jeseni, Zilj.- Jarn. (Rok.), Goriš.; na jesen, gegen den Herbst zu, Cig.; — v jesen, im Herbste, jvzhŠt.; pozna jesen, der Spätherbst; babja j., der Nachherbst, Mur.
jesenášnji, adj. von diesem Herbste, C.
jesę̑nče, -eta, n. das im Herbste geborene Lamm, der Herbstling, C., Z.
1. jesę̑nčək, -čka, m. dem. jesenec; männlicher Herbstling (von Schafen), Cig., Jan.
2. jesę̑nčək, -čka, m. beli j., weißer oder eschenblättriger Diptam (dictamnus albus), Tuš.
jesę̑nčica, f. dem. jesenka: weiblicher Herbstling (von Schafen), Cig.
jesę̑nəc, -nca, m. 1) der Herbstling (vom Schwein), Polj.; — 2) eine Art Bohnenstrauch (cytisus spinescens), C., Medv. (Rok.).
jesę̑nək, -nka, m. eschenblättriger Diptam (dictamnus fraxinella), Kras- Erj. (Torb.).
jesę̑nəs, adv. = to jesen, diesen Herbst, C.
jeseníca, f. = sinica, die Kohlmeise, Gor.- Cig., Bolc- Erj. (Torb.).
jeseník, m. der Monat September, Meg., Trub.- Mik., Jsvkr., Z.
jeseníka, f. = jesen, die Esche, Štrek.
jesenína, f. coll. die Herbstfrüchte, Jan.
jeseníšče, n. der Herbstpunkt, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
jeseníti se, -í se, vb. impf. jesení se, es tritt Herbstwitterung ein, es herbstet, Mur., Cig., Jan.
jesenják, m. der Diptam (dictamnus albus), Cig., Tuš. (B.), Cv.; = jesenek, DSv.
jesę̑nje, n. der Eschenwald, Cig.
jesę̑nji, adj. = jesenski, Jan.
jesę̑nka, f. 1) der weibliche Herbstling, Z.; — 2) die im Herbste geschorene Schafwolle, C.; — 3) die Herbstbirne, der Herbstapfel, Z.; Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.); zlata j., die September-Goldbirne, C.; — 4) die Bluthirse (panicum sanguinale), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
jesę́nov, adj. Eschen-.
jesenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) den Herbst zubringen, V.-Cig.; — 2) herbsteln, C.
jesę́novəc, -vca, m. 1) der Eschenbaum; — 2) der Eschenwald, Cig.
jesę́novina, f. das Eschenholz; — der Eschenwald, Cig., Jan.
jesę́novje, n. coll. die Eschenbäume, der Eschenwald.
jesę́novka, f. das gemeine Sperrkraut (polemonium caeruleum), Medv. (Rok.).
jesę́novnik, m. der Eschenwald, Cig.
jesę́nski, adj. Herbst-, herbstlich; jesenski dan, jesensko vreme.
jesę̑nščak, * m. 1) der Monat September, C.; — 2) der Herbstflachs, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.).
jesę́nščica, f. = jesenčica 1), Jan.
ję́sih, m. = kis, der Essig; — iz nem.
ję́sihast, adj. essigartig, Cig., Jan.
ję́sihov, adj. Essig-; j. cvet, der Essiggeist, Cig., Jan.
jesíka, f. die Zitterpappel, die kleine Pappel (populus tremula), Cig., C., Mik., Medv. (Rok.); — prim. jasika.
ję́sišən, -šna, adj. Essig-, Mur.; jesišna posoda, Vod. (Izb. sp.).
ję́sišnica, f. der Essigkrug, C.
ję́sišnjak, m. = jesišnica, C.
jẹ̑st, -ı̑, f. die Speise (posebno polenta), C.
jèst, pron., na zapadu in v starejših knjigah, nam. jaz.
jẹ́stən, -stna, adj. essbar: jestna goba, Cig.
jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.
jẹstílọ, n. das Esszeug, das Essbesteck, Z., Jan. (H.).
jẹstı̑vən, -vna, adj. Ess-: jestivno blago, Esswaren, DSv.
jẹstı̑vnica, f. ein Magazin für Speisevorräthe, Levst. (Pril.).
jẹstı̑vọ, n. die Essware, Cig., Jan., Vrt.
jẹ̑stje, n. die Nahrung, C.
jẹ̑stnica, f. das Tischtuch, (jesnica) jvzhŠt.
jẹ̑stva, f. die Speise, die Nahrung, Z., Mik.
jẹ̑stvənik, m. der Speisezettel, C.
jẹstvílọ, n. die Speise, BlKr.- Mik.
jẹstvína, f. die Essware, die Speise, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.); nosijo polne jerbase jestvin, Navr. (Let.); kako betvo jestvine vzeti, Cv.; jẹ̑stvina, ogr.- Valj. (Rad); ptiči bliže hiš jestvino iščejo, ogr.- Valj. (Rad).
jestvínica, f. dem. jestvina; jẹ̑stvinica, kajk.- Valj. (Rad).
jestvı̑nski, adj. Proviant-, Jan. (H.).
jestvọ, n. das Wesen, C.; — das Seiende, h. t.- Cig. (T.); — prim. stsl. jestьstvo.
ję́ša, f. die Esse, Jan., C., Rož.- Kres; der Rennherd (in den Eisenhämmern), Cig.; vroče kakor v ješi, Lašče- Levst. (Rok.); Piščali debele Zdaj v ješo grme, Vod. (Pes.); — iz nem. Esse.
jẹ̑šč, adj. esslustig, von starkem Appetit, gefräßig; pri nas so ljudje po zimi bolj ješči ko po leti, Vrtov. (Vin.); to so strašno ješči ljudje, vse so pojedli, jvzhŠt.; gerne fressend (vom Vieh): konj je ješč, Z.; ješča živina, Nov.; zdravi in ješči prasci, LjZv.
jẹ́šča, f. 1) die Speise, Mik., Kast.; das Futter: prasičeva ješča, Gor.; — die Kost: pri tej hiši je slaba ješča, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Speisereste ( z. B. zwischen den Zähnen), C., Dol.; kar ostane n. pr. svinjam v koritu, Dol.; — das halbverdaute, vom Vieh wiedergekaute Futter, V.-Cig.; pri devetogubnici se najde devetogub s suho, trdo, kakor v peči spečeno ješčo (ješo) natlačen, Vrtov. (Km. k.); — die Ueberbleibsel beim Krautschneiden, beim Mahlen u. dgl., C.
jẹščȃva, f. 1) die Essware, C.; — 2) die Speiseüberreste, ogr.- C.
jẹ́šče, n. neprebavljena hrana v želodcu zaklane živali, Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. ješča.
jẹ̑ščəc, -ščəca, m. der Esser, der Fresser, Cig., C., vzhŠt.
jẹ́ščən, -ščna, adj. = ješč, esslustig, essgierig, gefräßig, Cig., Jan.
jẹščljìv, -íva, adj. gerne fressend (von Thieren), vzhŠt.- C.
ješčljívost, f. die Esslust, C.
jẹ̑ščnik, m. die Speiseröhre, Mur., Cig., Jan., C., Met.
jẹ́ščnost, f. die Esslust, Cig., Jan.; die Gefräßigkeit, Cig., Jan.
ješevčək, -čka, m. = prosnica, der Junikäfer, Nov.
ješik, adj. indecl. = ješč: svinje so ješik, C., Št.
ję̑škati, -am, vb. impf. v vzklikih ime Jezus ("Ježeš") izrekati, KrGora- DSv.
ję́ti, jámem, vb. pf. anfangen (z glagoli); jel se je tresti, er begann zu zittern; Lavdon v Belgrad streljat jame, Npes.-K.; Kraljič pa jame govoreč: Nič teže mi ni v srcu več, Npes.-K.
ję́tičən, -čna, adj. hektisch, schwindsüchtig.
ję́tičnik, m. der Ehrenpreis (veronica), Cig., Jan.; dolgolisti j., langblättriger Ehrenpreis (veronica longifolia), koristni j., gebräulicher Ehrenpreis (veronica officinalis), njivski j., der Acker-Ehrenpreis (veronica agrestis), Tuš. (R.).
ję́tičnost, f. die Schwindsüchtigkeit.
ję́tika, f. die Hektik, die Schwindsucht; — prim. lat. hectica, bav. ettich.
ję́tikast, adj. = jetičen, Mur.
ję́tikav, adj. = jetičen, Jan.
ję́tje, n. = ječa, das Gefängnis: v jetje zapreti, v globoko jetje vreči, Jsvkr.
jetníca, f. die Gefangene, die Arrestantin.
jetník, m. der Gefangene, der Arrestant.
jetníšče, n. = ječa, das Gefängnis, Jan., Let.
jetnı̑ščnica, f. das Gefangenhaus, Cig., Jan., DZ.
jetnı̑ški, adj. die Gefangenen, Arrestanten betreffend; j. strežnik, der Gefangenwärter, Cig., Jan.; jetniška mrzlica, das Kerkerfieber, Cig.
jetnı̑štvọ, n. die Gefangenschaft, Cig., Jan.
ję́vžəlj, -žlja, m. der Abtritt, Gor.; — prim. tirolsko- nem. häusl = Abtritt, Valj. (Rad).
1. jẹ̑z, jẹ̑za, jẹzȗ, m. der Damm, der Deich; j. delati, dämmen; tiha voda podira jezove, Jurč.; — das Mühlwehr, Cig., C.; pl. jezi, das Mühlgerinne, Jan.
2. jẹ̑z, m. neka riba, der Alant (Göse, Jese) (leuciscus jeses), Frey. (F.), DZkr.; — der Gängling (idus melanotus), Ljub., Zidani Most- Erj. (Torb.).
1. ję́za, f. der Zorn; iz jeze, aus Zorn; v jezi, im Zorne; jeza ga lomi, er ist von Zorn entbrannt; huda j., heftiger Zorn; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; jezo kuhati, heimlich zornig sein, Cig.; jezo izpustiti, den Zorn auslassen; — prava jeza je, er ist ein zornmüthiger Mensch, Cig.

57.601 57.701 57.801 57.901 58.001 58.101 58.201 58.301 58.401 58.501

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA