Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (58.001-58.100)

jegúljica, f. dem. jegulja; 1) kleiner Aal, Cig., Jan.; — 2) lepova j., das Kleisterälchen (anguillula glutinis), ocetna (kisova) j., das Essigälchen (a. aceti), Erj. (Z.).
jeguljína, f. das Aalfleisch, Cig.
jegúljiti, -gȗljim, vb. impf. Aalfische fangen, aalen, Cig., C.
jegȗljnik, m. = jeguljnjak, Mur.
jeguljnják, m. der Aalbehälter, der Aalteich, Mur., Cig., C.
jegȗljski, adj. = jegulji, Z.
jèh, interj. je! ach! (izraz začudbe, žalosti i. t. d.), Levst. (M.), Z.
ję̑ha, interj. = jeh! Z.
ję̑hata, interj. = jeh! Z., jvzhŠt.
ję̑j, interj. (izraz začudbe, bolesti:) je! Cig., Jan.; jej, kako je to lepo! Cig., jvzhŠt.; ach! jej, kaj bo zdaj! jvzhŠt.
jẹ́ja, f. Speise, C.; pija in jeja, Speise und Trank, Jan.
jẹ̑jda, f., Cig., Jan., Tuš. (R.), Valj. (Rad), pogl. ajda.
jèk, ję́ka, m. der Hall, der Schall, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); das Echo, Guts., Jarn., Mur., Jan., Sen. (Fiz.), nk.
ję́ka, f. das Echo, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Valj. (Rad).
ję́kati, ję̑kam, vb. impf. beim Fall, Stoß hallen, dröhnen, Z.; — anstoßen, anprallen, Z., Bes.
ję́kəl, -kla, m. der Hakenzahn, V.-Cig., Jan.; (jekelj), C.; — prim. nem. Häkel, Haken = Hakenzahn. (?)
jeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = jecljati, C.
jéklast, adj. stahlartig, Cig.
jekláti, -ȃm, vb. impf. stählen, Mur.
jekləc, -kləca, (-kəlca), m. die Gabel an einem Hamen (Fischnetz), V.-Cig.; — prim. nem. Häkel.
jeklę̑n, adj. 1) von Stahl, stählern; jekleno pero, die Stahlfeder; jeklena litina, der Gussstahl, Cig. (T.); — jeklen človek, abgestählt, Cig., BlKr., M.; jekleno zdravje, eiserne Gesundheit, Cig.; — compact, Cig. (T.); — derb ( min.), Cig. (T.); — gehaltreich, voll, Cig. (T.); jekleno zrnje, žito, vollkörniges, gediegenes, schweres Getreide.
jeklę̑nast, adj. stahlicht, stahlfest, stahlderb, Cig.; — stahlblau, V.-Cig.
jeklę́nəc, -nca, m. der Siderit oder Eisenspat, Erj. (Min.), Cig. (T.).
jekleníca, f. 1) = jeklarnica, Cig., C.; (jeklę̑nice), Vod. (Pes.); — 2) die Stahlfedern, Z., SlN.; — 3) die Stahlquelle, Jes.
jeklenína, f. die Stahlware, Cig., Jan.
jekleníti, -ím, vb. impf. stählen, V.-Cig.
jeklę́nka, f. jeklena sulica, Nov.- C.; jeklena sablja: Ti skrhaj nad njim Preteče jeklenke, Zv.
jeklę́novəc, -vca, m., nk., pogl. jeklenec.
jeklína, f. = jeklenina, C., Z.
jeklíti, -ím, vb. impf. stählen, Cig., Jan.
jekljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, C., Vest.
jekljàv, -áva, adj. = jecljav, ogr.- M., C.
jekljénje, n. das Stählen, Cig.
jéklọ, n. der Stahl; lito jeklo, der Gussstahl, Cig., Jan.; jeklo na modro greti, višnjeliti, den Stahl blau anlaufen lassen, Cig.; — iz stvn. ecchil, bav. eckel, in to iz lat. acuale, Mik. (Et.).
jeklovína, f. die Stahlware, Jan., C.
jeklovı̑t, adj. stahlhältig, C.
ję́kniti, ję̑knem, vb. pf. einen Laut hören lassen, SlN.; aufächzen, Mur., Jan.; — beim Fallen, Schlagen oder Anstoßen einen Schall hören lassen, Mur., C., Bes.; tako me je vrgel, da je vse v meni jeknilo, Z.
jekòt, -óta, m. das Dröhnen (beim Fall), Z.
ję̑l, -ı̑, f. die Tanne, Meg., Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Tolm.; jeli ali hoje, Ravn. (Abc.).
ję̑la, f. die Tanne, Mur., Jan., Mik.
ję̑łca, f. dem. jel; eine kleine Tanne, Cig.
ję́lce, n. das Heft, Meg.; der Degengriff: tudi jelce je za ostrim noter (v trebuh) šlo, der Griff mit der Klinge drang hinein, Dalm.; — prim. helce.
jélen, jelę́na, m. 1) der Hirsch; der Edelhirsch (cervus elaphus), Erj. (Ž.); j. osmorogljač, der Achtender, SlN.; "kaj gledaš, kakor jelen v praprot?" tako reko človeku, ki kake jedi nehče, in jo zato nevoljen ogleduje, Erj. (Torb.); severni j., das Rennthier (cervus tarandus), Erj. (Ž.); — 2) Name eines hirschfarbigen Ochsen, Cig., Jan., Dol., Levst. (M.); — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus) = rogač, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
jelę̑na, f. kravje ime, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.
jelę́nče, * -eta, n. dem. jelen; 1) das Hirschkalb; — 2) ein hirschfarbener Ochs, Vrtov. (Km. k.).
jelę̑nčək, -čka, m. dem. jelenec, jelenek; das Hirschlein.
jelę̑nəc, -nca, m. dem. jelen; das Hirschlein, Jarn., Valj. (Rad).
jelę̑nək, -nka, m. dem. jelen; das Hirschlein, Mur., Cig.
jeleníca, f. 1) = košuta, Guts.- Cig., Jarn., Mur.; — 2) der Brunftplatz des Hirsches, V.-Cig.
jelę̑nič, m. das Hirschlein, C.
jelenína, f. das Hirschfleisch, Mur., Jan.; die Hirschhaut, Cig., Ravn. (Abc.).
jelę̑njak, m. 1) der Hirschenmist, Cig.; — 2) jelenják, der Hirschgarten, Cig.
jelę́nji, adj. vom Hirsch, Hirsch-.
jelę̑nka, f. 1) die Hirschkuh, C.; Dol' ste pritekli jelenki dve, Npes.-K.; — das weibl. Hirschkalb, Cig.; — 2) kravje ime, Kr.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) die Augen- oder Hirschwurz (athamanta), Medv. (Rok.).
jelę́nov, adj. vom Hirsch, Hirsch-.
jelę́novəc, -vca, m. 1) der Hirschhorngeist, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Vrt., Strp.; — 2) die Rennthierflechte (cladonia rangiferina), Cig., Tuš. (R.); — das Laserkraut (laserpitium), Cig., C., Medv. (Rok.).
jelę́novina, f. die Hirschhaut, Mur., Cig., Jan.; — das Hirschfleisch, Dict., Cig.
jelę́novka, f. die Hirschkuh, Jan. (H.).
jelę́nski, adj. Hirsch-, Mur., Cig., Jan., C.; jelenski rog, C.
jelę̑nščak, m. der Hirschbock, Jan. (H.).
jelę́nščica, f. die Hirschwurz (athamanta), Z.
jeles, m. ein Fisch: die Ilse (clupea alosa), C.
jèli, conj. 1) vprašalni členek, Boh., Dalm., nk., vzhŠt.; jeli je to prav? Dalm.; jeli po noči ali po dnevi, ogr.- C.; — 2) nicht wahr? gelt! tudi z osebili: jelita, jelite; jeli, da je res, nicht wahr? es ist so; grdo je, jelite, če nam očitajo, Ravn.; prim. Let. 1891, 49.
1. jelìč, -íča, m. die Tanne, C. (= smreka, ogr.- Raič ( Nkol. 1868. p. 56.)).
2. jȇlič, m. = trap, norec, butelj, Tolm.- Štrek. (Let.).
jelı̑čevje, n. = jelovje, der Tannenwald, C.; jeličȇvje, ogr.- Valj. (Rad); — das Tannenreisig, Trnovo- Erj. (Torb.).
jẹ̑liš, m. die Speise, Habd., C., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
jelita, f. neka vrsta klobas, BlKr.; — prim. češ. jelito, Darm.
jelitnica, f. = godlja, C.
ję̑łka, f. die Tanne, die Weiß- oder Edeltanne (abies pectinata), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Gor., nk.
ję̑łnik, m. der Tannenwald, C.
jẹ́lọ, n. das Essen, Mur., Cig., Jan.; die Speise, Rib.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); okusno in redilno j., Nov.; j. in pilo, Speise und Trank, BlKr.; brez dela ni jela, Cig., C., Vrt.; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kjer je delo, tam je jelo, Arbeit bringt Brot, Cig.; mnogo dela, pa malo jela, LjZv.
jelǫ́v, adj. von der Tanne, Tannen-; — zum Nadelholz überhaupt gehörig: j. les, C., BlKr., jvzhŠt., Notr.; jelovo drevo, der Nadelbaum, Jan.
jelǫ́vəc, -vca, m. der Nadelbaum, Jan.
jelovína, f. 1) das Tannenholz; — jedes Nadelholz, C., BlKr., jvzhŠt.; — tudi jelǫ́vina; — 2) ję́lovina, neka trta, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
jelǫ̑vje, n. der Tannenwald, C.
ję́łša, f. die Erle; črna j., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela j., die Weiß- oder Grauerle (alnus incana), Cig., C.
jełšák, m. eine Erle mit schönen, emporragenden Aesten, Poh.
ję́łšev, adj. Erlen-; — jelševa je = es geht schlecht, jvzhŠt.
ję́łševəc, -vca, m. 1) der Erlenwald, Z.; — 2) eine Art Rebe, C., Rogatec ( Št.)- Erj. (Torb.); — 3) der Edelkrebs, Nov.- C.
ję́łševica, f. eine Art kleiner Fische, Mur.
ję́łševina, f. das Erlenholz.
ję́łševje, n. der Erlenwald; das Erlengebüsch.
ję́łševka, f. 1) eine Art Bachfisch, C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
ję́łšica, f. dem. jelša.
ję́łšinje, n. der Erlenwald, Cig., C.
ję̑łšje, n. das Erlengehölz.
ję́łšji, adj. = jelšev, Mur.
ję̑łška, f. 1) kleine Erle, C.; — 2) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
ję́łškovica, f. neko jabolko, C.
jȇłšnica, f. 1) neka riba, C.; der Steinbeißer (cobitis barbatula), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
jeluh, m. neki čudovit ptič, Poh.- Nov.
jeluta, f. = krvava klobasa, BlKr.; — prim. jelita.
ję̑lva, f. = jela, C., Mik., Zora.
jemȃłnik, m. der Ablativus ( gramm.), Cig., C.
jemȃnje, n. das Nehmen; j. blaga, der Bezug einer Ware, Cig.; j. časti, der Ehrenraub, Cig.
jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.- Vod. (Pes.).
jemȃvəc, -vca, m. der Nehmer, Jan., Trub.; der Abnehmer, der Kunde, Cig.
jemȃvka, f. die Nehmerin, Z.; — die Abnehmerin, Cig.
jemčiti, -im, vb. impf. bürgen, nk.; — stsl.; prim. jamčiti.

57.501 57.601 57.701 57.801 57.901 58.001 58.101 58.201 58.301 58.401

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA