Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (57.901-58.000)

  1. ję́cati, ję̑cam, vb. impf. stottern, stammeln.
  2. ję́cav, adj. stammelnd: j. jezik, Dict.; stotterig, Cig.
  3. ję́cavəc, -vca, m. der Stotterer, Cig.; der Stammler, Meg., Mur.
  4. ję́cavka, f. die Stottrerin, die Stammlerin, Mur.
  5. ję̑ckati, -am, vb. impf. = jecati, C.
  6. jecljȃnje, n. das Stottern, das Stammeln.
  7. jecljáti, -ȃm, vb. impf. stottern, stammeln.
  8. jecljàv, -áva, adj. stotternd, stotterig, stammelnd, Cig., Jan.
  9. jecljȃvəc, -vca, m. der Stotterer, der Stammler, Cig., Jan.
  10. jecljȃvka, f. die Stottrerin, die Stammlerin, Cig.
  11. jecljìv, -íva, adj. = jecljav, Jan. (H.).
  12. ję̑č, m. das Aechzen, C.
  13. 1. ję́ča, f. der Kerker, das Gefängnis; die Gefangenanstalt, DZ.; vtekniti koga v ječo, jemanden einkerkern.
  14. 2. ję́ča, f. = ječ, C.
  15. 3. jẹ́ča, f. = ječmenova in ržena zmes, Gor.- DSv.
  16. ječálọ, n. der Wimmerling, Cig.
  17. ječȃnje, n. das Aechzen, das Wimmern, Mur., Cig., Jan.; ję́čanje, ogr.- Valj. (Rad).
  18. ję́čati, -ím, vb. impf. jammern, ächzen, wimmern, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); kdor pogosto ječi, dolgo mu ne zazvoni, Npreg.- Jan. (Slovn.); kadar hudobni poglavarstvo zadobe, ljudstvo ječi, Škrinj.- Valj. (Rad); Ječe pod težkim jarmom sini Slave, Preš.
  19. ję́čati, -am, vb. impf. im Kerker halten, gefangen halten, Jan., M.; pogl. ječiti.
  20. ję́čav, adj. kdor rad ječi: j. človek, ein Wimmerling, Cig.; j. skopuh, LjZv.
  21. ję́čavəc, -vca, m. der Jammerer, Cig., Jan.; bolehen j., LjZv.
  22. ję́čavka, f. die Jammrerin, Cig., Jan.
  23. ję̑čavt, m. der Wimmerling, Cig.
  24. ję́čenje, n. die Gefangenhaltung, DZ.; die Gefängnisstrafe, Jan.
  25. ję́čiti, -im, vb. impf. in Haft, im Kerker halten, Cig., Jan., C., DZ., Dol.; v temnicah so strastni poglavarji turški ječili nesrečne kristijane, Navr. (Let.); jel ga je ječiti in postiti, LjZv.; j. se, im Kerker gehalten werden: ječil se je v Sibiriji, Glas.
  26. ječljìv, adj. kdor rad ječi, C.
  27. jéčmen, -ę́na, m. 1) die Gerste; j. phati, Gerstengraupen machen, Cig.; navadni j., gemeine Gerste (hordeum vulgare), Tuš. (R.); dvovrstni j. ali j. dvovrstnik, die zweizeilige Gerste, die Blattgerste, Cig., C.; j. šestovrstnik, die Herbstgerste, Cig.; rebrnati j., die vierzeilige Gerste, V.-Cig.; j. golec, die nackte Gerste, Cig.; ribji, resnati j., die Bartgerste, Cig.; mišji j., die Mäusegerste, Cig.; — 2) das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande), Cig., Jan., C., M., Kr.
  28. ječmę̑n, adj. = ječmenov, Mur., C.
  29. ječmę́nast, adj. gerstenförmig, Cig.
  30. ječmę̑nčnica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  31. ječmę̑nəc, -nca, m. das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande).
  32. ječmeníca, f. 1) das Gerstenstroh, Jan., Vrtov. (Km. k.); — 2) die Gerstengrütze, Polj.
  33. ječmeník, m. die Gerstengrütze, Cig.
  34. ječmeníka, f. das Haargras (elymus), Erj. (Rok.), C.
  35. ječmenína, f. das Hordein, Cig.
  36. ječmę́nišče, n. der Acker, auf dem Gerste gebaut war.
  37. ječmenják, m. das Gerstenbrot, Cig., Jan., Pohl.- Valj. (Rad).
  38. ječmę́nji, adj. = ječmenov, Cig., Jan.
  39. ječmę̑nka, f. 1) die Gerstengrütze, M., C., Ravn. (Abc.); — 2) der Speltweizen, Pri Fari- Štrek. (LjZv.); — neko jabolko, Mariborska ok., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka hruška, Slap, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  40. ječmę́nov, adj. aus Gerste, Gersten-; ječmenov kruh, ječmenova kaša.
  41. ječmę́novəc, -vca, m. 1) das Gerstenbrot, Mur., Jan.; — 2) der Gerstentrank, Cig.
  42. ječmę́novica, f. das Gerstenstroh, Cig., Jan.
  43. ječmę́novka, f. 1) = ječmenovica, Cig., Jan., C.; — 2) die Bierwürze, Erj.- Cig. (T.), C., DZ.
  44. ječmę̑nščak, m. = ruski oves, C.
  45. jẹ̑čnik, m. = ješčnik, Cig. (T.).
  46. jẹ̑d, -ı̑, f. 1) das Essen, Mur., Cig., Jan.; velike jedi biti, viel zu essen pflegen, C.; — ni za jed, es ist ungenießbar, Cig.; ako kaj najde k jedi ( germ.), Krelj; dosti k jedi, genug zu essen, Dalm.; — 2) das Essen, das Mahl, die Mahlzeit; pri jedi; (= na jedi, C.); po jedi, nach Tische; velika jed, die Tafel, C.; — 3) die Speise; mesna jed, die Fleischspeise; postna jed, die Fastenspeise; jed in pijača, Speise und Trank; — die Kost, Cig., Jan.
  47. jẹ̑da, f. = ajda, Tuš. (R.), Rez.- C., KrGora.
  48. jèda, conj. ob, C., Krelj.
  49. jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda- Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. ( LjZv.).
  50. jedalíšče, n. der Ort, wo man zu speisen pflegt, Cig., C.
  51. jedȃłnica, f. das Speisezimmer, C.
  52. jedálọ, n. 1) die Löffelöffnung, C.; — 2) pl. jedala, das Essbesteck, Jan. (H.).
  53. jẹ́dati, -am, vb. impf. zu essen pflegen, Glas.- Mik.
  54. jẹ́davəc, -vca, m. 1) starker Esser, KrGora; — 2) der Flussspat, Jan., C., Erj. (Min.).
  55. jẹ́davica, f. die Esssucht, Z.
  56. jẹ̑dba, f. das Essen, Mur.; die Kost, C.; — die Speise, Guts. (Res.)- Valj. (Rad).
  57. jẹ̑dəc, -dca, m. der Esser, Mur., Cig., Jan.; kjer je veliko blaga, tamkaj je tudi dosti jedcev, Škrinj.- Valj. (Rad); jedcev je dosti, pa jesti je malo, jvzhŠt.; — der Kostgänger, Cig.; — tudi: jẹdə̀c, -dcà, Dol.
  58. jẹ̑dək, -dka, m. die Essware, C.
  59. jẹ́dək, -dka, adj. ätzend, beizend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.); j. sok, ätzender Saft, C.; jedka voda, das Aetzwasser, Cig.
  60. jẹ́dən, -dna, adj. 1) Ess-, Speise-: jẹ̑dna žlica, der Esslöffel, C.; jedni list; — 2) essbar, Cig., Jan.
  61. jédən, -dna, num. = eden, Mur., nk., Ljub.
  62. jedẹ́vati, -am, vb. impf. = jedati, zu essen pflegen, Dol., Mik., Nov.
  63. jẹ̑dež, m. der Esser, Cig., Jan., nk.; hranivec je našel jedeža, Vod. (Izb. sp.).
  64. jẹdíca, f. die Esserin, Cig., Jan.
  65. jẹ́dičən, -čna, adj. essgierig, Jan.; ( nam. jẹ́dəčən?).
  66. jẹ́dičnost, f. die Essgier, Jan.; — prim. jedičen.
  67. jẹdíłən, -łna, adj. Speise-, Cig., Jan., nk.; jẹdı̑łni list, der Speisezettel, die Speisekarte, Cig., nk.; jedilna posoda, das Essgeschirr, Levst. (Pril.).
  68. jẹdı̑łnica, f. der Speisesaal, das Speisezimmer, Mur., Jan., C.
  69. jẹdı̑łnik, m. der Speisezettel, Cig.
  70. jẹdílọ, n. das Essen, Cig., Jan.; die Kost, die Nahrung, Cig., Jan.; — die Essware, das Lebensmittel, Mur.; coll. die Lebensmittel: Le malo vam jedila, bratje, hranim, Preš.; — die Speise, das Gericht, Cig., Jan.
  71. jẹdíšče, n. der Speiseort, Jan. (H.).
  72. jediti, -im, vb. impf., Z., pogl. jaditi.
  73. jẹdı̑vọ, n. die Essware, Trst. (Let.); — die Kost, Jan.
  74. jẹ̑dka, f. 1) die Esserin, Z.; — die Kostgängerin, Cig.; — 2) starker Appetit, C.; šalivo: nima jetike, ampak jedko ima (= rad jé), jvzhŠt.
  75. jẹ̑dkati, * -am, vb. impf. ätzen, h. t.- Cig. (T.); "radieren", Navr. (Let.).
  76. jẹ́dkost, f. die Aetzkraft, die Beizkraft, Cig., C.
  77. jẹdkováti, -ȗjem, vb. impf. = jedkati, Navr. (Let.).
  78. jẹ́dkovica, f. = jedka voda, Cig. (T.).
  79. jẹdljìv, -íva, adj. essbar, Mur., Cig., Jan., C.; — pogl. jeden 2).
  80. jẹ̑dnica, f. 1) das Speisezimmer, C., Z.; — 2) die Speiseröhre, C.
  81. jednǫ́č, adv. = enkrat, ogr.- C., LjZv.; — prim. ednok.
  82. jẹ́dnost, f. die Essbarkeit, Cig.
  83. jẹdúh, m. = jedun: Kosilo tako ne mika jeduha, Str.
  84. jedȗn, m. ein starker Esser, der Vielfraß, Cig., M.
  85. 1. jèdva, adv. kaum, Jan., ogr.- C., nk.; ("odvo" Ben.- Mik.).
  86. 2. jedva, pron. = onadva, jedvina mati = njiju mati, ogr.- Mik.
  87. jèdvaj, adv. = 1. jedva, Habd.- Mik.
  88. ję́gati, * -am, vb. impf. zu verstehen geben, sagen, erwähnen, Gor.- Z., Tolm.- Levst. (Rok.), Polj.; — prim. jekati (?).
  89. jəgəłčək, -čka, m. dem. jeglec; to bi bila pravilna pisava za: jegȏłček, kakor se izgovarja, die Schlüsselblume (primula acaulis), Nov., DSv., jvzhŠt.
  90. jə̀gla, f., Cig., C., Polj., pogl. igla.
  91. jəglə̀c, (jegə̀łc), -gəłcà, m. = jaglec, die Schlüsselblume, Cig., Lašče, Rib.- Levst. (M.); (glasi se nav. "jegòłc"); — prim. iglec.
  92. jəglíca, f., Cig., pogl. iglíca.
  93. jəglìč, -íča, m. jegliči, Schlüsselblumen (primulaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  94. jeglíči, m. pl. der Hirsebrei, Jan., Valj. (Rad); Marinka mi skuha Jegliče na noč, Npes.-Schein.; — pogl. jagliči pod: 2. jaglič.
  95. ję́gniti, ję̑gnem, vb. pf. ad jegati = golsniti, Erj. (Torb.); kar jegnil ni, Z.; — prim. jekniti (?).
  96. jə̀gnọ, n. = gumno, die Dreschtenne, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der glatte Boden vor dem Hause, Z.; der Hof, Prim.- Cig., C., Z.
  97. jegúlja, f. = ogor, der Aal; — prim. lat. anguilla.
  98. jegúljast, adj. aalartig, aalförmig, Cig., Jan.
  99. jegúljən, -ljna, adj. = jegulji, Z.
  100. jegúlji, adj. Aal-, Mur., Cig., Jan.

   57.401 57.501 57.601 57.701 57.801 57.901 58.001 58.101 58.201 58.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA