Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (57.801-57.900)

  1. jánje, -eta, n. das Lamm, Habd.- Mik., Rez.- Mik., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
  2. jȃnjəc, -njca, m. junger Widder, Cig., Notr., Dol.- Levst. ( LjZv.).
  3. jánječji, adj. = jagnječji, Mik.
  4. janję̑tina, f. das Lammfleisch, Valj. (Rad).
  5. jȃnjka, f. das weibliche Lamm, M., Z.; tak si, kakor janjka pod repom (umazan), Lašče- Levst. (M.).
  6. jȃnka, f. der Weiberrock, Mur., Cig., Jan., Dol., vzhŠt.; — prim. švab. janke = weibliches Kleidungsstück, prim. tudi: nem. Jacke, avstr.-nem. janker, C. ( Vest. I. 62.).
  7. janováti, -ȗjem, vb. impf. jan delati, C.; — prim. 2. jan.
  8. jánževəc, -vca, m. = šentjanževec, Mur.
  9. jánževica, f. der Johanniskäfer, der Leuchtkäfer, Mur.
  10. jánževka, f. das Hartheu (hypericum perforatum), Erj. (Rok.).
  11. jápa, m. der Papa, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. apa, Mik. (Et.).
  12. jȃpəc, -pca, m. = japica, C.
  13. jȃpək, -pka, m. = japica, SlN., kajk.- Valj. (Rad).
  14. jápica, m. dem. japa; das Väterchen, Habd., Mur., C., Npes.-Vraz; — prim. japa.
  15. jápnọ, n., Cig., C., pogl. apno.
  16. jȃs, m. die Helle, der Schimmer, der Glanz, C.
  17. jása, f. baumlose, gelichtete Stelle im Walde, Cig., C., Mik., Goriš.
  18. jásəłce, f. pl. dem. jasli; das Futterkrippchen; — das Weihnachtskrippchen.
  19. jásəłčən, -čna, adj. Krippen-; jaselčna veselica, ZgD.
  20. jásen, -sę́na, m. = jesen, die Esche (fraxinus excelsior), Kras- Erj. (Torb.).
  21. jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče- Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.- C.
  22. jaseníca, f. die Blütenesche (fraxinus ornus), Kras- Erj. (Torb.).
  23. jasíka, f. die Zitterpappel (populus tremula), Cig., Jan.; prim. jesika; — die Blütenesche (fraxinus ornus), Kras- Erj. (Torb.).
  24. jȃskati, -am, vb. impf. hellaut gackern: kokoši jaskajo, C., Z., jvzhŠt.; — pren. laut schreien (zankend, jammernd u. dgl.), Z., jvzhŠt.; klepetave žene jaskajo, Dol.
  25. jásla, f. = asla, Habd.- Mik.
  26. jȃsla, n. pl. = jasli, Valj. (Rad).
  27. jȃsle, -səl, f. pl. = jasli, Mur., jvzhŠt.
  28. jásli, f. pl. die Futterkrippe.
  29. jȃslice, f. pl. dem. jasle, = jaselce.
  30. jasmı̑n, m. = jazmin, Jan.
  31. jasníca, f. eine heitere Stelle am bewölkten Himmel, Jan.
  32. jásnič, m. = jasno nebo: ponočni jasnič spomladi ni dober, Tolm.- Štrek. (Let.).
  33. jasnílọ, n. die Erklärung, die Verdeutlichung, Raič ( Let.); der Commentar, Bes.
  34. jasnína, f. die Heitre, M.
  35. jasníti, -ím, vb. impf. 1) hell, heiter machen, aufheitern, Cig., Jan.; — j. se, sich aufheitern, sich aufhellen (vom Wetter); jasni se od severa do juga; — 2) erklären, deutlich machen, Raič ( Let.).
  36. jasnoglȃvəc, -vca, m. heller Kopf, C.
  37. jasnoòk, -ǫ́ka, adj. helläugig, Cig.
  38. jásnost, f. 1) die Heitre, die Helle; — 2) die Verstandeshelle, die Aufgeklärtheit, Cig.; — 3) die Deutlichkeit.
  39. jasnóta, f. = jasnost 1), Jan.
  40. jasnovídən, -dna, adj. hellsehend, M.
  41. jāspis, m. = jašma, der Jaspis, Cig. (T.).
  42. jāstog, m. der Hummer (hommarus vulgaris), Erj. (Ž.); — hs. iz it. ástaco.
  43. jaščica, f. dem. jaška; — = vrat, der Griffel ( bot.), V.-Cig.
  44. jȃšək, -ška, m. 1) das Wasserbecken, Cig., Jan.; — 2) der Schacht, V.-Cig., DSv.; — dvomna beseda; prim. jaška.
  45. jášiti, jȃšim, vb. impf. = jahati, Z.; lintverja j., Pjk. (Črt.).
  46. jȃška, f. 1) die Erdvertiefung, V.-Cig., Jan.; — 2) die Schachtel, (?) C., Z.; — prim. jačka. (?)
  47. jȃškica, f. dem. jaška; die Büchse, Jan.; ( nam. jaščica).
  48. jāšma, f. neki kremenjak, der Jaspis, Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
  49. jāšmast, adj. jaspisartig: jašmasti opal, der Jaspisopal, Cig.
  50. jašmína, f. das Jaspisgut, Cig.
  51. 1. jȃta, f. der Schwarm, die Schar; j. svinj, j. golobov.
  52. 2. jata, f. die Hütte, C.; — die Grotte, die Höhle, Z.
  53. jātagan, m. velik nož, der Jatagan, Jan.
  54. játọ, n. = jata, Habd., Cig., Rib.- Mik., BlKr.
  55. jȃtoma, adv. scharenweise, C., Zv., LjZv.
  56. jāva, f. der Steinbruch, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. furl. giave, it. cava, der Steinbruch, Štrek. (Arch.).
  57. jávalne, adv. vermuthlich nicht, schwerlich, kaum, Mur., Gor.- Cig., Jan., nk., Tolm., Savinska dol.; — prim. bav. jawolnet = ja wohl nicht, Levst. Nov. XXIV. 405.
  58. jávən, -vna, adj. öffentlich, Cig., Jan., nk.; — hs.
  59. jáviti, -im, I. vb. pf. 1) melden, bekannt geben, Jan., C., nk.; — j. se, sich melden, Cig.; javi se mimo grede pri meni, BlKr.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, Cig., ogr.- C.; sv. Jožef se je javil in v Betlehem prišel, ogr.- C.; — II. vb. impf. otrok se javi, das Kind kommt (bei der Geburt) zum Vorschein, Hal.- C.
  60. jȃvk, m. die Wehklage, der Jammer, Cig., Jan.
  61. jȃvka, f. = javk, Mur.
  62. javkálọ, n. der Jammerer, Cig.
  63. jȃvkanje, n. das Jammern, das Wehklagen.
  64. jȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. jammern, ächzen, wehklagen; teta je javkala po nemško in laško, Jurč.
  65. jȃvkavəc, -vca, m. der Jammerer, Valj. (Rad).
  66. jávkniti, jȃvknem, vb. pf. aufjammern, jammernd aussprechen, LjZv.
  67. jávljati, -am, vb. impf. ad javiti; 1) bekannt geben, melden, nk.; — j. se, kund werden, C.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, C.
  68. jávljenje, n. die Meldung, die Bekanntgebung, C.; — die Manifestation, Zora.
  69. javnocvẹ̑tka, f. javnocvetke, Phanerogamen ( bot.), Cig. (T.).
  70. jávnost, f. die Oeffentlichkeit, Cig., Jan., nk.
  71. jȃvskati, -am, vb. impf. = javkati, C., Z.
  72. jàz, pron. ich; pomni: on je za dva mene močen, er ist so stark wie zwei meinesgleichen, Notr.
  73. jȃz, m. = jazba, die Höhle, C., Z.
  74. jȃzba, f. 1) das Loch, die Höhle, Mur., Cig., Met., Vrt.; zverine so po jazbah se skrivale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Dachsweibchen, Štrek.
  75. jȃzbəc, -bəca, m. der Dachs (meles taxus).
  76. jȃzbəčast, adj. dachsartig: dachsgrau, Cig.
  77. jȃzbəčev, adj. Dachs-; jazbečevo meso, das Dachsfleisch, Cig.
  78. jazbəčevína, f. das Dachsfleisch, das Dachsfell, Cig., Jan.
  79. jȃzbəčevka, f. die Dachsin, Cig.
  80. jȃzbəčinja, f. die Dachsin, Cig.
  81. jȃzbəčji, adj. Dachs-.
  82. jȃzbina, f. 1) das Dachsloch, der Dachsbau, Mur., Cig., Jan., Dol., BlKr.; Iz jazbine jazbec pogleda zaspan, Str.; — 2) die Erdhöhle, die Grotte, Mur., Cig., C.; v jazbinah stanuje divji mož, LjZv.; — 3) = jazbečevina, Jarn.
  83. jazmīn, m. der Jasmin (jasminum), Cig.
  84. jazmīnov, adj. Jasmin-, Cig.
  85. jazmīnovəc, -vca, m. der Jasminstrauch, Jan.
  86. jȃzvəc, -vəca, m. 1) = jazbec, Mur.; — 2) gožica na cepeh, C.
  87. jȃzvəčina, f. = jazbina 1), C.
  88. jȃzvəčka, f. die Dachsin, Fr.- C.
  89. jazvíca, f. die Dachsin, C.
  90. jȃzvina, f. = jazbina 1), C.
  91. jáža, f. = ježa, jez, Cig., BlKr.
  92. ję̑, interj. je, je nun; je, moj sin, jaz tega ne vem, Levst. (M.); je, ali me ne poznaš? jvzhŠt.; je te! ei! Bes.
  93. jèb, jéba, m. der Beischlaf, Mur.
  94. ję́ba, f. = geba 1), Cig., Gor.
  95. jebáč, m. der Hurer, C.
  96. jébati, jȇbam, vb. impf. Beischlaf pflegen.
  97. jébəc, -bca, m. = jebač, Mur., Valj. (Rad).
  98. jeblíca, f., GBrda, pogl. golbica, škrjanec.
  99. jecálọ, n. der Stotterer, M.
  100. ję́canje, n. das Stottern, das Stammeln, Mur., Cig.

   57.301 57.401 57.501 57.601 57.701 57.801 57.901 58.001 58.101 58.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA