r (57.497-57.596)

57497. izvlȃsti, adv. besonders, vorzüglich, Cig., Jan., C.; — prim. izlasti, zlasti.
57498. izvlẹ̑čba, f. die Handlung des Ausziehens, der Auszug, Cig.
57499. izvlẹ̑čək, -čka, m. der Auszug, der Extract, C.; — prim. izleček.
57500. izvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. heraus-, hervorziehen; i. koga iz vode, i. kaj izpod postelje; — auspumpen, Cig.; — entziehen (= aussüßen): i. sol, Cig.
57501. izvlẹčína, f. der Extractivstoff, C.
57502. izvlẹ̑ka, f. das Herausziehen, C.
57503. izvlẹkávati, -am, vb. impf. ad izvleči, nk.
57504. izvlẹ́kovati, -ujem, vb. impf. ad izvleči: i. koga izpod prahu, Ravn.
57505. izvòd, -vǫ́da, m. 1) die Ableitung: die Derivation ( math.), Cig. (T.); die Deduction, Cig., Jan., Cig. (T.); die Folgerung, der Schluss, der Schlusssatz, Cig. (T.); duša stvarja iz sodov izvode, Žnid.; i. iz verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); — 2) die Ausführung, die Durchführung, Cig. (T.); i. namenjene uredbe, DZ.; — 3) das Product, V.-Cig., C.; ein Kunstproduct, Cig. (T.); — das Exemplar, nk.; v dvojnem izvodu, in duplo, Levst. (Nauk).
57506. izvǫ̑dək, -dka, m. = izvod, die Folgerung, der Folgesatz, Cig. (T.), C.
57507. izvǫ́dən, -dna, adj. Deductions-, Cig. (T.).
57508. izvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) führend, leitend herausbringen, ausführen, Mur., Cig.; starka je mlade izvodila, Z.; rod svoj i., Str.; — 2) folgern, deducieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
57509. izvǫ̑hati, -am, vb. pf. durch Riechen herausfinden, auswittern; ausschnüffeln.
57510. izvojeváti, -ȗjem, vb. pf. (durch Krieg) erkämpfen, C.; i. si kaj, Let.
57511. izvojskováti, -ȗjem, vb. pf. (durch Krieg) erkämpfen, Cig.
57512. izvolı̑təv, -tve, f. die Erwählung, die Wahl, Mur., Cig., Jan., nk.; i. sprejeti, die Wahl annehmen, nk.
57513. izvóliti, -vǫ́lim, vb. pf. 1) eine Wahl treffen, wählen, erwählen; izvoli si eno ali drugo, kesal se boš; i. koga za poslanca; — 2) izvolite! belieben sie! Cig., nk.; ( rus.).
57514. izvǫ̑lja, f. die Auswahl, Jan.; na izvoljo dati, die Wahl lassen, Meg., Dict., DZ., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; vsacemu odborniku je na izvolji, jedem Ausschussmitglied steht es frei, Levst. (Nauk); das Ermessen: naj bo po vaši izvolji, Lašče- Levst. (Rok.).
57515. izvoljávanje, n. das Wählen (von politischen Wahlen), vzhŠt.
57516. izvoljávati, -am, vb. impf. = izvoljevati, C.
57517. izvǫ̑ljenəc, -nca, m. der Auserwählte, der Gewählte, Mur., Cig., Jan., nk.; kako tedaj Bog svojih izvoljencev ne bo rešil! Ravn.
57518. izvǫ́ljenka, f. die Auserwählte, Cig., Jan., Zora; obiskovati svojo izvoljenko, Jurč.
57519. izvoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izvoliti.
57520. izvoljìv, -íva, adj. wählbar, Cig., Jan.
57521. izvoljívost, adj. die Wählbarkeit, Cig.
57522. izvonjáti se, -ȃm se, vb. pf. verduften, Cig.
57523. izvǫ́ščiti, -im, vb. pf. durch Wünschen bekommen, erwünschen, Cig.
57524. izvǫ̑tlək, -tləka, (-təłka), m. die Aushöhlung, hohler Ausschnitt, Cig.
57525. izvotlína, f. die Aushöhlung, ogr.- C.
57526. izvotlíti, -ím, vb. pf. aushöhlen, durchhöhlen.
57527. izvòz, -vǫ́za, m. die Ausfuhr, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
57528. izvǫ́zən, -zna, adj. Ausfuhr-, Cig., Jan.; izvǫ̑zno blago, die Ausfuhrware, Cig.; izvozni col, der Ausfuhrzoll, Cig., DZ.; izvozna trgovina (kupčija), der Ausfuhrhandel, Cig. (T.), Rut. (Zg. Tolm.).
57529. izvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) durch Fahren (Fuhren) heraus-, fortschaffen, herausführen; pred dežjem i. seno pod streho; ves gnoj i. na njivo; veliko blaga i. črez mejo; — 2) durch Fahren verderben, ausfahren; izvožena cesta; — 3) i. se, z vožnjo premoženje zapraviti: z dvema konjema se je nekdaj vozil, ali izvozil se je, Polj.
57530. izvoznína, f. 1) der Ausfuhrzoll, Cig. (T.), C., DZ., nk.; — 2) = izvozno blago, Jan.
57531. izvǫ̑žnja, f. die Ausfuhr, Cig., Jan.; prepoved izvožnje, DZ.
57532. izvpíti se, -vpı̑jem se, vb. pf. sich beim Schreien erschöpfen, seine Stimme ausschreien, Cig.
57533. izvun, praep. c. gen. = razen, C.; (pravilneje ko: izven), prim. Cv. X. 7.
57534. izvúna, I. adv. zunaj, Trub.- M., C.; — II. praep. c. gen. = zunaj, außerhalb, C.; i. judovske dežele, Dalm.
57535. izvzẹ̑mati, -am, vb. impf. ad izvzeti; ausnehmen, Jan., nk.; i. si, sich vorbehalten, Jan.
57536. izvzę̑tək, -tka, m. = izjema, das Ausgenommene, die Ausnahme, Cig., Jan.; brez izvzetka, C.
57537. izvzę́ti, -vzámem, vb. pf. ausnehmen, Cig., Jan., nk.; izvzemši, ausgenommen, mit Ausnahme, C., nk.
57538. izvzę́tje, n. das Ausnehmen, die Ausnahme, ogr.- C.
57539. izzà, praep. c. gen. 1) hinter—hervor; Izza hriba gre rumeno solnce, Npes.- C.; izza mize vstati, die Tafel aufheben, Jan.; izza pasa meč potegniti, Npes.- Mik.; Izza nohtov kri kaplja, Npes.- C.; — 2) seit: izza nekoliko časa, seit einiger Zeit, Zora; izza mladih let, LjZv.; — 3) wegen: izza edinščine neredno življenje, Zv.; infolge, LjZv.
57540. izzàd, praep. c. gen. = izza: izzad hriba, C.; ( nam. iz zadi).
57541. izzȃnkati, -am, vb. pf. aus den Schlingen, Banden lösen, Cig.
57542. izzídati se, -am se, vb. pf. sich arm bauen, sich überbauen, Cig.
57543. izzívati, -am, vb. impf. ad izzvati; herausfordern, nk.
57544. izznáti, -znȃm, vb. pf. aussehen, auserwählen: i. koga za kaj, V.-Cig.
57545. izznávati, -am, vb. impf. ad izznati, V.-Cig.
57546. izznojíti, -ím, vb. pf. als Schweiß aussondern, ausschwitzen, Cig.
57547. izzǫ̑bčati, -am, vb. pf. zackig ausschneiden, auszacken, Cig.
57548. izzváti, -zóvem, vb. pf. herausfordern, nk.
57549. izzvízdati, -am, vb. pf. = izžvižgati, Cig.
57550. izžȃgati, -am, vb. pf. (her)aussägen.
57551. izžəhtẹ́ti, -ím, -ẹ̑jem, vb. pf. = pokvariti se, po zlu iti (o jedilih), Podkrnci- Erj. (Torb.).
57552. izžẹ̑manje, n. das Ausdrücken, das Auspressen, die Erpressung, Cig.
57553. izžẹ̑mati, -am, vb. impf. ad izžeti; durch Drücken, Pressen herausbringen, auspressen, entpressen; vodo iz perila i., auswinden, Cig.; — erpressen, Cig.
57554. izžę́ti, -žmèm, vb. pf. (her)ausdrücken, entpressen; vodo iz perila i., auswinden, Cig.; ločitev bo izžela marsikatero solzo, Cv.; — erpressen, Cig.; ausringen: perilo i., Cig., Jan.; — entsaften, Cig.
57555. izžę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel herausschneiden; — 2) = dožeti, M.
57556. izžgáti, -žgèm, vb. pf. herausbrennen, ausbrennen; i. rano; aussengen, Cig.
57557. izžígati, -am, vb. impf. ad izžgati; (her)ausbrennen; tudi: izžı̑gam.
57558. izžíliti, -žı̑lim, vb. pf. von Adern befreien, ausädern, entädern, V.-Cig.
57559. izžı̑mati, -am, vb. impf. = izžemati: i. solze, ZgD.
57560. izžínjati, -am, vb. impf. ad izžeti (žanjem).
57561. izžlẹ́biti, -žlẹ́bim, vb. pf. auskehlen, ausriefen, Cig.; i. dogo, hohlschneiden, ausziehen, Cig.; — i. se, sich aufwerfen (vom Holz), Cig.
57562. izžlempáti, -ȃm, vb. pf. ausschlampen, aussaufen, Cig.
57563. izžlepáti, -ȃm, vb. pf. = izžlempati, Dalm.
57564. izžmíkati, -kam, -čem, vb. pf. ausdrücken, Meg.; auspressen, Mur., Cig.
57565. izžúgati, -žȗgam, vb. pf. erdrohen, abdrohen: i. komu kaj, i. denar iz koga, Cig., C.
57566. izžúliti, -im, vb. pf. 1) wegreiben ( z. B. den Schmutz aus der Wäsche), Cig.; — i. iz koga kaj, erpressen, Cig.; — 2) i. perilo, reibend auswaschen, jvzhŠt.
57567. izžvę́čiti, -im, vb. pf. fertig kauen, auskauen, Cig.
57568. izžvenkljáti, -ȃm, vb. pf. durch Schellen herausbringen: i. koga iz postelje, Cig.
57569. izžveplíti, -ím, vb. pf. ausschwefeln ( z. B. Flecken aus der Wäsche), Cig.; izžvepljeni premog, Coax, (izžep-) Cig.
57570. izžvepljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izžvepliti; ausschwefeln, Cig.
57571. izžvížgati, -am, vb. pf. 1) durch Pfeifen herausbringen, herauspfeifen, Cig.; — 2) auspfeifen: i. koga, nk.
57572. ižèl, -žéla, m. die eiserne Blasbalgröhre, die Liese, V.-Cig., Gor.; (morda: iželj).
57573. ižę̑s, m., Gor., pogl. igo.
57574. īžof, m. = izop, C.
57575. jȃ, pron. = jaz, Mik., vzhŠt.- C., BlKr.
57576. jȃbčica, f. dem. jabka, jvzhŠt., Tolm.
57577. jȃbčina, f. neko jabolko, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
57578. jábəł, -bla, m., C., Z., pogl. jablan.
57579. jȃbka, f. = jablan, jabolko, Erj. (Torb.), jvzhŠt., Tolm.
57580. jȃbkọ, n. = jablan, jabolko, Z., Erj. (Torb.).
57581. jáblan, f. der Apfelbaum.
57582. jáblana, f. = jablan, der Apfelbaum (pirus malus), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Polj.
57583. jáblanca, f. dem. jablan, Svet. (Rok.); Na polju raste jablanca, Npes.-K.; Jablan, jablan, jablanca, Npes.-Vraz.
57584. jablanína, f. das Apfelholz, Cig.
57585. jablaníšče, n. der Apfelbaumgarten, Cig.
57586. jáblanov, adj. apfelbäumen, Jarn., Cig.
57587. jablanovína, f. das Apfelholz, Cig.
57588. jáblọ, n. 1) = jabolko, Jan., Valj. (Rad); — 2) = jablan, Mur.
57589. jábołčast, adj. apfelförmig, Cig., Jan.
57590. jábołčce, n. dem. jabolko, das Aepfelchen, (-čice) Cig.; — der Augapfel, Žnid.
57591. jábołčək, -čka, m. 1) nam. jabolčko, Cig., Dol.; — 2) die Osterluzei (aristolochia clematitis), Z.
57592. jábołčən, -čna, adj. 1) Apfel-; jabolčna kislina, die Aepfelsäure, Cig. (T.); — 2) Kehlkopf-: jabolčna zaklopnica, der Kehlkopfdeckel, Cig. (T.).
57593. jábołčica, f. 1) = jablanca, BlKr.- DSv.; — 2) sklepna j., der Gelenkkopf, Erj. (Som.); — 3) der Adamsapfel, C.
57594. jábołčina, f. das Apfelholz, C.
57595. jábołčinje, n. die Aepfeltreber, C.
57596. jábołčnica, f. der Aepfelmost, der Cider, Mur., Cig., Valj. (Rad), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.

   56.997 57.097 57.197 57.297 57.397 57.497 57.597 57.697 57.797 57.897  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani