Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (57.301-57.400)

  1. iztegávati, -am, vb. impf. = iztegati, = iztegovati; — i. se, sich strecken, Jan., jvzhŠt.
  2. iztę́gniti, -nem, vb. pf. 1) ausstrecken; i. roko, vrat; iztegnjen nož, ein nicht schließbares Messer, C.; iztegnjen kot, gestreckter Winkel, Cel. (Geom.); i. jezik, die Zunge herausstrecken, etwas ausplauschen: a kdo mu je jezik iztegnil? Jurč.; — i. se, sich ausstrecken; — i. se, verrecken, sterben ( zaničlj.); — = raztegniti, Mur., Cig.; — 2) auslangen: s tem premoženjem ne iztegnem, C.
  3. iztę́gnjenəc, -nca, m. ein Messer, das sich nicht zuschließen lässt, Cig., C.; ( opp. sklepec).
  4. iztegovȃnje, n. das Ausstrecken; das Gerecke, Cig.; — prim. iztegovati.
  5. iztegováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken; hervorrecken; — = raztegovati.
  6. iztę́htati, * -tę̑htam, vb. pf. auswägen; vse blago i.
  7. iztèk, -tę́ka, m. der Auslauf (des Wassers), Cig., Jan., C.; — der Ablauf, die Erlöschung, Cig., C.; — der Ausgang, C.; slabi i., der Misserfolg, Cig.
  8. iztẹ́kanje, n. das Ausrinnen, M.; der Ausfluss ( phys.), Cig. (T.).
  9. iztẹ́kati, * -tẹ̑kam, vb. impf. ad izteči; ausfließen, entströmen, erquellen, Cig., Jan., M.; — i. se, münden, Cig., Jan., nk.; — ablaufen, zuende gehen; ura se izteka, Z.
  10. iztəkljìv, -íva, adj. vorwitzig, C.
  11. iztəkljívost, f. die Vorwitzigkeit, C.
  12. iztəkníti, ** -táknem, vb. pf. 1) ausstechen; oči komu i., mozeg iz kosti i., Z.; — 2) etwas, was in einer Sache steckt, herausnehmen, BlKr.- M.; — ausstöbern, ausfindig machen; vsako reč iztakne; i. jo, übel ankommen; nekaj je izteknil, es ist ihm etwas (Unangenehmes) widerfahren, jvzhŠt.; — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, Jan., h. t.- Cig. (T.); — iztaknjen kot, ausspringender Winkel ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  13. iztę́łən, * -łna, adj. frischmelk, Cig.; iztelna krava, eine Kuh, die gekalbt hat, Cig., vzhŠt.
  14. iztelę́titi se, -ę̑tim se, vb. pf. aufhören zu kalben, C.
  15. iztelíti se, -ím se, vb. pf. 1) = steliti se, abkalben, Cig., C.; — 2) i., aufhören zu kalben, auskalben, Z.; (bolje: i. se).
  16. iztəncáti, -ȃm, vb. pf. dünn machen, Dict.
  17. iztəníti, -ím, vb. pf. dünn machen: i. testo, Pjk. (Črt.).
  18. iztẹpȃłnica, f. die Kleidergeißel, Cig.
  19. iztẹpálọ, n. = iztepalnica, Cig.
  20. iztẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad iztepsti; ausschlagen, ausstäupen, ausklopfen; i. prah iz obleke, i. obleko; i. zrnje iz snopov, snope i.; herausschütteln, ausbeuteln, Mur.
  21. iztepı̑, f. pl. slabša slama, ki se iztepe, kadar škopnike delajo, ter poveže v iztepnike, Polj.
  22. iztę̑pki, m. pl. die Buttermilch, = izmetki, C.; pogl. stepki.
  23. iztę̑pnik, m. ein Bund schlechteres Stroh, Polj.; — prim. iztepi in otep.
  24. iztépsti, -tépem, vb. pf. 1) durch Schlagen herausbringen; prah i. iz obleke, herausklopfen; — ausprügeln (aus einem Orte), wegprügeln, Cig.; — erprügeln, erklopfen, Cig.; — 2) ausklopfen: i. suknjo, Cig.; ausbeuteln, Mur.; ausstäupen, ausstreichen: tatu i., Cig.
  25. izteptáti, * -ȃm, vb. pf. durch Treten herausbringen, austreten: zrnje i., Cig.
  26. izteptávati, * -am, vb. impf. ad izteptati, Jan. (H.).
  27. iztésati, -tę́šem, vb. pf. mit der Axt ausarbeiten, aushauen, auszimmern; ne more se iz vsakega lesa podoba iztesati, Cig.
  28. iztesávati, -am, vb. impf. ad iztesati.
  29. iztesováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztesati.
  30. iztezȃłnica, f. die Folterbank: na iztezalnico položiti, LjZv.
  31. iztę́zati, -am, vb. impf. = iztegati; — i. se, im Verrecken begriffen sein, Z.
  32. iztezováti, -ȗjem, vb. impf. = iztegovati, Z.
  33. iztı̑ha, adv. = iz tiha, iztihoma, Jan. (H.).
  34. iztı̑homa, adv. im Stillen, geheim, C.
  35. iztíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad iztekniti; 1) ausstechen: i. oči; — 2) stöbern; po vseh kotih iztikati; otroci radi iztikajo po kuhinjah, Erj. (Izb. sp.); — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, h. t.- Cig. (T.).
  36. iztı̑kavt, m. der Stöberer, Valj. (Rad).
  37. iztìs, -tísa, m. = iztisk, Cig., Jan., nk.
  38. iztı̑sək, -ska, m. = iztisk, Cig., Jan.
  39. iztı̑sk, * m. der Abdruck, das Exemplar (eines Druckwerkes), DZ.
  40. iztískati, -am, I. vb. impf. ad iztisniti; herausdrücken, auspressen, entpressen, Cig., Jan.; — II. vb. pf. zuende drucken, den Druck beenden: knjigo, vse knjige i., nk.
  41. iztiskávati, -am, vb. impf. = iztiskovati, herausdrücken.
  42. iztiskȃvəc, -vca, m. der Erpresser, Cig.
  43. iztiskovȃnje, n. das Herausdrücken, M.
  44. iztiskováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztisniti.
  45. iztísniti, -tı̑snem, vb. pf. mit einem Druck herausbringen, ausdrücken, entpressen; — herausdrängen, herausschieben.
  46. iztíščati, -ím, vb. pf. durch anhaltendes Drücken herausbringen, hinausdrücken, Mur.; — i. koga, verdrängen, nk.; — i. iz koga kaj, jemandem etwas abdrücken, Cig.
  47. iztkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. fertigweben, ausweben.
  48. iztlȃčək, -čka, m. i. olja, kar se enkrat olja iztlači (izpreša), Dict.
  49. iztlačəváti, -ȗjem, vb. impf. ad iztlačiti.
  50. iztláčiti, -tlȃčim, vb. pf. durch Pressen, Drücken herausbringen, erpressen, auspressen; i. mošt iz sadja, Pirc; — solze i., Thränen erzwingen, C.; težko i. kako besedo iz koga, jvzhŠt.; mit dem Treten ( z. B. der Trauben) fertig werden: vse grozdje smo iztlačili.
  51. iztlẹ́či, -tółčem, vb. pf. = iztolči, Cig.
  52. iztlẹ́ti, -tlím, vb. pf. zuende glimmen, verglimmen, Cig.
  53. iztočàn, -ána, m. der Bewohner des Orientes, Zv.; — prim. iztok 2).
  54. iztǫ̑čək, m. nav. pl. iztočki, die Weinreste in den Fässern, jvzhŠt.
  55. iztǫ́čən, -čna, adj. 1) Ausfluss-: iztočni kot, der Ausflusswinkel, Žnid.; — 2) = vzhoden, Jan.; ( hs.); — 3) iztočni greh = izvirni greh, die Erbsünde, ogr.- C.
  56. iztočíłən, -łna, adj. Ausfluss-: iztočı̑łna cev, Sen. (Fiz.).
  57. iztočílọ, n. das Ausflussrohr, h. t.- Cig. (T.).
  58. iztóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) vollends ausschenken; vino i. iz steklenice, iz soda; — entströmen machen: ta misel mi grobo solz iztoči, C.; kri komu i., jemanden entbluten, Cig.; — 2) ausdrechseln, Cig.
  59. iztǫ̑čje, n. der Ausfluss, die Mündung, C.
  60. iztǫ̑čnik, m. der Ostwind, Z.; — prim. vzhodnik.
  61. iztogotíti se, vb. pf. sich ausärgern, seine Wuth ausschäumen lassen, Cig.
  62. iztòk, -tǫ́ka, m. 1) der Ausfluss, der Abfluss, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; iztoki tvoje štirne, Škrinj.- Valj. (Rad); die Mündung eines Flusses, Mur., Cig., Jan.; i. Morave v Donavo, Navr. (Kop. sp.); — die Emanation, Cig., Jan.; — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; ( hs.).
  63. iztółči, -tółčem, vb. pf. herausklopfen, aushämmern; — erklopfen, Cig.
  64. iztołkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, C.
  65. iztołmačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad iztolmačiti, Trub. (Post.).
  66. iztołmáčiti, -ȃčim, vb. pf. ausdeuten, verdolmetschen, Cig.; übersetzen, C.; v slovenski jezik i., Dalm., Rec.
  67. 1. iztopíti, -ím, vb. pf. durch Schmelzen herausbringen, ausschmelzen, Cig.
  68. 2. iztǫ́piti, -im, vb. pf. abstumpfen, M.
  69. iztǫ́žiti, -tǫ́žim, vb. pf. durch eine gerichtliche Klage erlangen, erreichen, einklagen, erklagen; i. dolg; tožil sem, pa nič nisem iztožil.
  70. iztúhtati, -am, vb. pf. ergrübeln, ausklügeln, aussinnen.
  71. iztulhati, -am, vb. pf. aushöhlen, V.-Cig.
  72. iztúliti, -im, vb. pf. ausheulen; — i. se, sich ausheulen, Cig.
  73. iztútati se, -am se, vb. pf. ausschmollen, Cig.
  74. izubǫ́žati, -bǫ̑žam, vb. pf. in seiner Armut erübrigen: to je vse, kar sem mogel i., (zbožati) Z.
  75. izučávati, -am, vb. impf. = izučevati, nk.
  76. izȗčba, f. die Ausbildung, Cig.; vojaška i., das militärische Exercieren, C.
  77. izȗčən, -čna, adj. das Auslernen betreffend; izučno pismo, der Lehrbrief, Cig., Jan.
  78. izučevȃnje, n. das Ausbilden: na vojaško i. poklicati, zur militärischen Ausbildung einberufen, DZ.
  79. izučeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izučiti; abrichten, ausbilden.
  80. izučı̑təv, -tve, f. die Ausbildung, C.; — die Erlernung, Cig.
  81. izučíti, -ím, vb. pf. 1) auslehren, abrichten, ausbilden; — i. se, auslernen, ausstudieren, sich ausbilden; i. se za duhovnika, LjZv.; izučen, einer der ( z. B. ein Handwerk) ausgelernt hat: i. mizar, kovač; — 2) witzigen; izučilo me je, ich bin gewitzigt worden, C.; — i. se, klug werden, Cig.
  82. izuháti, -ȃm, vb. pf. bei den Ohren nehmen: i. koga, Cig., Dol., Gor.
  83. izȗk, m. die Ausbildung, DZ.
  84. izȗka, f. = izuk, C.
  85. izȗm, m. = izumek, Raič ( Let.), Bes.
  86. izȗmək, -mka, m. die Erfindung, Cig. (T.), Vrt.
  87. izumẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. pf. erfinden, Cig. (T.), Vrt.; vse to so izumeli brez tolicih troškov, Levst. (Močv.).
  88. izumílọ, n. = izumek, Vrt.
  89. izumı̑telj, m. der Erfinder, nk.
  90. izúmiti, * -im, vb. pf. 1) = izumeti, ersinnen, erfinden, Jarn., Cig., Jan., C., nk.; i. teorijo, Žnid.; izmišljeni a ne še izumljeni "modrijanski kamen", Navr. (Let.); — 2) i. si kaj, sich etwas erklären, es einsehen, C.; — 3) verwirrt machen, M., C.; i. se, verwirrt werden, den Verstand verlieren, Cig., C.; ( stsl.).
  91. izúmljati, -am, vb. impf. ad izumiti, Jarn.
  92. izumljìv, -íva, adj. 1) erfinderisch, Cig. (T.); izumljive glavice, LjZv.; — 2) = izumen, Cig., Jan.
  93. izumljívost, f. erfinderischer Sinn: bogata i., LjZv.
  94. izȗmnik, m. der Erfinder, nk.
  95. izúna, adv. = izunaj, C.
  96. izúnaj, adv. = zunaj, Mik.
  97. izȗpati, -am, vb. pf. auf Credit ausleihen, M.
  98. izȗst, adv. na izust, auswendig, aus dem Gedächtnis: na i. znati, Vrt.; na i. učiti se, Kres; — (tudi: aus dem Stegreif, Zv.).
  99. izȗstək, -stka, m. der Ausspruch, die Aeußerung, C.
  100. izȗstən, -tna, adj. = usten, mündlich: izusten prevod, mündliche Uebersetzung, DZ.; izustna preskušnja, mündliche Prüfung, DZ.; izusten govor, freier Vortrag, Cig. (T.).

   56.801 56.901 57.001 57.101 57.201 57.301 57.401 57.501 57.601 57.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA