Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (57.201-57.300)

  1. izsəhníti, -sáhnem, vb. pf. austrocknen ( intr.); naše kosti so se "izsahle", Dalm.; prim. Cv. VIII. 8.
  2. izsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) aussäen, Jarn., Z.; — aussieben, Cig.
  3. izsẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) der Ausschnitt, Cig. (T.); krožni i., der Kreisausschnitt, der Sector, Žnid., Cel. (Ar.); — 2) = izseka, der Aushau, Cig.
  4. izsẹ̑ka, f. der Aushau: bujno so se zarasle vse nekdanje preseke in izseke, LjZv.
  5. izsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) heraushacken, aushauen; podobo iz kamena i., ein Bild aus Stein hauen, Cig.; — i. se iz česa, sich ( z. B. aus einer Verlegenheit) herausarbeiten, Cig.; — 2) i. gozd, aushauen, auslichten, Mur., Cig., Jan.
  6. izsẹkávati, -am, vb. impf. ad izsekati, = izsekovati.
  7. izsẹkovȃnje, n. 1) das Aushauen; — 2) das Abstocken, i. gozdov, nk.
  8. izsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsekati; 1) heraushacken, heraushauen; — 2) auslichten.
  9. izsę̑łba, f. die Auswanderung, Cig.
  10. izsę̑łəc, -łca, m. der Auswanderer, Cig. (T.), ZgD.; ogrski Slovenci so izselci (Emigranten), Navr. (Kop. sp.).
  11. izselı̑təv, -tve, f. die Auswanderung, Cig., Jan.
  12. izséliti, -sę́lim, vb. pf. die Wohnung, das Domicil ändern machen, ausquartieren, Cig.; — i. se, auswandern, Cig., Jan., Cig. (T.).
  13. izselı̑tva, f. = izselitev, C.
  14. izsę́ljenəc, -nca, m. der Auswanderer, der Emigrant, nk.; tudi: izseljénəc: Svetov nebeških izseljenci, Greg.
  15. izseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izseliti; i. se, auswandern.
  16. izsẹłník, * m. der Auswanderer, Cig., Jan., C.
  17. izsę̑łstvọ, n. das Auswanderungswesen, DZ.
  18. izsəsáti, -ȃm, vb. pf. aussaugen (tudi v prenesenem pomenu), Cig., Jan., nk.
  19. izsəsávati, -am, vb. impf. ad izsesati, Z., nk.
  20. izsẹ́vati, -am, vb. impf. ad izsejati; aussäen, Jarn.
  21. izsíkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) ausspritzen, verspritzen, Cig., C.; — 2) auszischen, nk.
  22. izsíliti, -sı̑lim, vb. pf. abdringen, abnöthigen, erpressen; nič se ne da iz njega izsiliti, Cig.; i. komu kaj, jemandem etwas abpressen, Cig.
  23. izsiljevȃnje, n. die Erpressung(en), Cig., DZ.
  24. izsiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsiliti; abdringen; miloščino i., Vest.
  25. izsiljevȃvəc, -vca, m. der Erpresser, Cig.
  26. izsipalíšče, n. der Ort, wo etwas ausgeschüttet wird, C.
  27. izsípati, * -pam, -pljem, vb. impf. ad izsuti, (trockene Dinge) ausschütten, wegschütten; — ( vb. pf. = izsuti, Št.).
  28. izsipávati, -am, vb. impf. ad izsuti; = izsipati, ausschütten; — ( vb. impf. ad izsipati, Št.).
  29. izsipováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsuti, (izsipati, Št.); ausschütten.
  30. izskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) (nacheinander) herausspringen, M., Z.; — 2) i. se, sich ausspringen, Cig.
  31. izskakljáti, -ȃm, vb. pf. (nacheinander) heraushüpfen, Cig.
  32. izskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. herausspringen, Cig.
  33. izskòk, -skǫ́ka, m. der Aussprung, Cig.; — der Ausfall, Šol.
  34. izskúbsti, -skúbem, vb. pf. ausrupfen: perje i., Cig.
  35. izsladkáti, -ȃm, vb. pf. erschmeicheln: i. iz koga kaj, Cig.
  36. izslẹ̑dba, f. die Ermittelung, die Erforschung, Cig., DZ.
  37. izslẹ̑dək, -dka, m. das Erforschte, das Ergebnis der Forschung, C., DZ.
  38. izslẹdíti, -ím, vb. pf. ausspüren, Mur., Cig.; — ausforschen, Cig.; (wissenschaftlich) erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
  39. izslẹdovȃnje, n. die Ausforschung, die Ermittelung, Cig., DZ.; — die (wissenschaftliche) Untersuchung, die Forschung (po stsl. i. rus.), Cig. (T.), C.; i. zgodovine, die Geschichtsforschung, Cig. (T.).
  40. izsledovȃtelj, m. der Forscher, Cig. (T.).
  41. izslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. aufspüren, aufsuchen, Nachforschungen pflegen, Cig., C., DZ.; — (wissenschaftlich) untersuchen, erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
  42. izsledovȃvəc, -vca, m. der Forscher, Cig.
  43. izslúženəc, -nca, m. kdor se je izslužil, Cig.
  44. izslúžiti, -im, vb. pf. 1) = doslužiti, ausdienen, Mur.; — = odslužiti, abverdienen: i. s tlako, durch Frohndienst entgelten, Cig.; — 2) i. se, durch den Dienst seine Kräfte erschöpfen, Cig.; vojak se je izslužil, C.
  45. izsmȃjati, -am, vb. impf. ad izsmoditi; ausflammen: i. puško, Cig.
  46. izsmẹ́jati se, * -smẹ́jem se, vb. pf. zu lachen aufhören, auslachen, Cig.
  47. izsmodíti, -ím, vb. pf. ausflammen: i. puško, Cig.
  48. izsmolíti, -ím, vb. pf. inwendig mit Pech überziehen, auspichen, austheeren, Cig.
  49. izsnę́ti, -snámem, vb. pf. etwas Aufgestecktes, Eingehängtes heraus-, wegnehmen, jvzhŠt.; i. se, sich loslösen (von einem aufgesteckten, eingehängten Gegenstande): obroček se je izsnel, jvzhŠt.
  50. izsnováti, -snújem, vb. pf. 1) = snovanje končati; — 2) ausführen, entwickeln, C., M.; — 3) i. se, sich herauswinden: i. se iz mreže, C.
  51. izsolíti, -ím, vb. pf. mit dem Salzen fertig werden.
  52. izsołzẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.
  53. izsołzíti se, -ím se, vb. pf. sich ausweinen, Zora.
  54. izsópsti, -sópem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig.
  55. izstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) herausstellen, Cig.; aussetzen, Jan., C.; — hervorheben, Cig. (T.); — 2) i. vse, alles durch Setzen verbrauchen, Cig.
  56. izstǫ́kati, -stǫ́kam, -čem, vb. pf. 1) i. kaj, ächzend vorbringen, Cig.; — 2) aufhören zu ächzen; tudi: i. se, Cig.
  57. izstòp, -stǫ́pa, m. das Heraustreten: i. na breg, die Landung, Cig.; i. iz sence, die Emersion ( astr.), Cig. (T.); — der Austritt, Jan.; i. iz društva, nk.; — der Ausfall (gewisser Theile des menschlichen Körpers aus ihrer Lage), der Vorfall, Cig.; — der Vorsprung ( arch.), Cig. (T.).
  58. izstǫ́panje, n. das Heraustreten, das Austreten, M., nk.; — prim. izstopati.
  59. izstǫ́pati, -pam, vb. impf. ad izstopiti; heraustreten: ljudje so vstopali in izstopali, Erj. (Izb. sp.); — hervorragen, Cig. (T.); — austreten: zaporedoma iz društva izstopajo udje, nk.
  60. izstǫ̑pək, -pka, m. = izstop, der Austritt, Mur., DZ.
  61. izstǫ́pən, -pna, adj. 1) vorspringend, DZ.; — 2) den Austritt betreffend, Cig.
  62. izstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. heraustreten, Cig.; — austreten; iz društva, iz službe i., Cig., Jan., nk.
  63. izsúkati, -kam, -čem, vb. pf. herauswinden, ausdrehen, Cig.
  64. izsušénje, n. die Austrocknung, die Trockenlegung, nk.
  65. izsuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izsušiti; trocken legen: i. močvirje, Cig. (T.).
  66. izsušíti, -ím, vb. pf. austrocknen, trocken legen, Cig. (T.), nk.; — i. se, austrocknen ( intr.), Dalm.- C., nk.
  67. izsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herausschütten, ausschütten, wegschütten (von trockenen Dingen), Dol' malo izspi, Vod. (Rok.)- Levst. (Rok.); — pren. svoje srce izspe, Trub.; — i. se: herausfallen: čreva so se mu izsule, Schönl.; ausgeschüttet werden: naglo se je črez nje izsula jeza božja, Bas.
  68. izsuváti, -súvam, -sújem, vb. pf. durch Stoßen hinausschaffen; izsuvali so ga iz hiše.
  69. izsvojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsvojiti; expropriieren, Jan.
  70. izsvojı̑təv, -tve, f. die Expropriation, Jan.
  71. izsvojíti, -ím, vb. pf. = razsvojiti, expropriieren, Jan.
  72. izšáliti se, * -im se, vb. pf. aufhören zu scherzen, ausscherzen, Cig.
  73. izščéniti, -ščę̑nem, vb. pf. durch einmaliges Kneipen herausbringen, herauszwicken, Cig.
  74. izščę́titi, -im, vb. pf. ausbürsten: suknjo i., Cig.
  75. izščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen herausbringen, auszwicken, Cig.
  76. izščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = izščeniti, Cig.
  77. izšíbati, -šı̑bam, vb. pf. ausstäupen, ausstreichen: i. tatu, Cig.
  78. izšibíti se, -ím se, vb. pf. eingebogen werden: tramovje se je izšibilo, vzhŠt.
  79. izšíti, -šı̑jem, vb. pf. = obšiti, ausnähen, Mur.
  80. izšívanje, n. das Ausnähen, M.; i. z zlatom, die Goldstickerei, Cig.
  81. izšívati, -vam, vb. impf. ad izšiti, ausnähen, Z.; sticken, Cig.
  82. izšǫ̑lanəc, -nca, m. der Geschulte, Zora.
  83. izšǫ̑lati se, -am se, vb. pf. die Schule absolvieren, die Studien vollenden; izšolal se je na Dunaju; — bila je izšolana v mestu, Jurč.; izšolan, geschult, Cig.
  84. izštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. auszählen, zuende zählen; nihče ne more zvezd izšteti.
  85. izštevı̑łba, f. die Ausrechnung, Cig.
  86. izštevíliti, -ı̑lim, vb. pf. ausrechnen, Cig.
  87. izšumẹ́ti, -ím, vb. pf. verrauschen, verbrausen; tudi: i. se, Cig.
  88. izšúpiti, -im, vb. pf. aushöhlen: drevo i., Jan. (H.).
  89. izšvígati, -švı̑gam, vb. pf. auslodern, Cig.
  90. iztȃčkati, -am, vb. pf. v tačkah izvoziti: i. rudo, Erz auslaufen, Cig.
  91. iztȃkanje, n. das Ausschenken.
  92. iztȃkati, -kam, vb. impf. ad iztočiti; ausschenken; ostanke iz sodov i.; — i. se, = iztekati se, sich ergießen, ausmünden, Jan., Let.
  93. iztákniti, -nem, vb. pf., pogl. iztekniti.
  94. iztȃnjšati, -am, vb. pf. dünner machen, verdünnen, Cig.
  95. iztanjševáti, -ȗjem, vb. impf. ad iztanjšati, Cig.
  96. iztečȃj, m. der Ablauf, Cig. (T.), DZ.
  97. iztéči, -téčem, vb. pf. 1) ausfließen, ausrinnen, auslaufen; vino je črez noč izteklo iz soda; kri mu je iztekla, er hat alles Blut vergossen, Cig.; — sich ausrühren (o prosu), Cig.; — ablaufen: ura je iztekla; čas je iztekel; pravda je iztekla; i. se, fällig werden: menica se je iztekla, Cig.; — 2) i. (se), einen Ausgang nehmen; dobro mu je izteklo, C.; vse mu po sreči izteče, Cig.; ni se po godu izteklo, die Sache ist nicht nach Wunsch ausgefallen, Cig.; volitve so se dobro iztekle, C.; in Erfüllung gehen: naj se izteče prerokovanje tvoje, Jurč.
  98. iztečína, f. das Ausgeflossene, Cig. (T.).
  99. iztę̑ga, f. die Ausstreckung, C.
  100. iztę́gati, -gam, -žem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken, Jan.; dva sv. Janeza sta: eden dan krči, drugi ga izteže, Notr.- Erj. (Torb.); jezike i., übel nachreden, Z.; i. se, sich strecken, Z.

   56.701 56.801 56.901 57.001 57.101 57.201 57.301 57.401 57.501 57.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA