Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (57.197-57.296)

  1. izsẹ̑čək, -čka, m. = izsek 1), Žnid.
  2. izsẹ́čən, -čna, adj. aushaubar, schlagbar, Jan. (H.).
  3. izsẹ́či, -sẹ́čem, vb. pf. ausmähen, Gor.- Z.
  4. izsəhə̀ł, -hlà, adj. ausgetrocknet, Bes.; izsehla trava, LjZv.
  5. izsəhníti, -sáhnem, vb. pf. austrocknen ( intr.); naše kosti so se "izsahle", Dalm.; prim. Cv. VIII. 8.
  6. izsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) aussäen, Jarn., Z.; — aussieben, Cig.
  7. izsẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) der Ausschnitt, Cig. (T.); krožni i., der Kreisausschnitt, der Sector, Žnid., Cel. (Ar.); — 2) = izseka, der Aushau, Cig.
  8. izsẹ̑ka, f. der Aushau: bujno so se zarasle vse nekdanje preseke in izseke, LjZv.
  9. izsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) heraushacken, aushauen; podobo iz kamena i., ein Bild aus Stein hauen, Cig.; — i. se iz česa, sich ( z. B. aus einer Verlegenheit) herausarbeiten, Cig.; — 2) i. gozd, aushauen, auslichten, Mur., Cig., Jan.
  10. izsẹkávati, -am, vb. impf. ad izsekati, = izsekovati.
  11. izsẹkovȃnje, n. 1) das Aushauen; — 2) das Abstocken, i. gozdov, nk.
  12. izsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsekati; 1) heraushacken, heraushauen; — 2) auslichten.
  13. izsę̑łba, f. die Auswanderung, Cig.
  14. izsę̑łəc, -łca, m. der Auswanderer, Cig. (T.), ZgD.; ogrski Slovenci so izselci (Emigranten), Navr. (Kop. sp.).
  15. izselı̑təv, -tve, f. die Auswanderung, Cig., Jan.
  16. izséliti, -sę́lim, vb. pf. die Wohnung, das Domicil ändern machen, ausquartieren, Cig.; — i. se, auswandern, Cig., Jan., Cig. (T.).
  17. izselı̑tva, f. = izselitev, C.
  18. izsę́ljenəc, -nca, m. der Auswanderer, der Emigrant, nk.; tudi: izseljénəc: Svetov nebeških izseljenci, Greg.
  19. izseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izseliti; i. se, auswandern.
  20. izsẹłník, * m. der Auswanderer, Cig., Jan., C.
  21. izsę̑łstvọ, n. das Auswanderungswesen, DZ.
  22. izsəsáti, -ȃm, vb. pf. aussaugen (tudi v prenesenem pomenu), Cig., Jan., nk.
  23. izsəsávati, -am, vb. impf. ad izsesati, Z., nk.
  24. izsẹ́vati, -am, vb. impf. ad izsejati; aussäen, Jarn.
  25. izsíkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) ausspritzen, verspritzen, Cig., C.; — 2) auszischen, nk.
  26. izsíliti, -sı̑lim, vb. pf. abdringen, abnöthigen, erpressen; nič se ne da iz njega izsiliti, Cig.; i. komu kaj, jemandem etwas abpressen, Cig.
  27. izsiljevȃnje, n. die Erpressung(en), Cig., DZ.
  28. izsiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsiliti; abdringen; miloščino i., Vest.
  29. izsiljevȃvəc, -vca, m. der Erpresser, Cig.
  30. izsipalíšče, n. der Ort, wo etwas ausgeschüttet wird, C.
  31. izsípati, * -pam, -pljem, vb. impf. ad izsuti, (trockene Dinge) ausschütten, wegschütten; — ( vb. pf. = izsuti, Št.).
  32. izsipávati, -am, vb. impf. ad izsuti; = izsipati, ausschütten; — ( vb. impf. ad izsipati, Št.).
  33. izsipováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsuti, (izsipati, Št.); ausschütten.
  34. izskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) (nacheinander) herausspringen, M., Z.; — 2) i. se, sich ausspringen, Cig.
  35. izskakljáti, -ȃm, vb. pf. (nacheinander) heraushüpfen, Cig.
  36. izskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. herausspringen, Cig.
  37. izskòk, -skǫ́ka, m. der Aussprung, Cig.; — der Ausfall, Šol.
  38. izskúbsti, -skúbem, vb. pf. ausrupfen: perje i., Cig.
  39. izsladkáti, -ȃm, vb. pf. erschmeicheln: i. iz koga kaj, Cig.
  40. izslẹ̑dba, f. die Ermittelung, die Erforschung, Cig., DZ.
  41. izslẹ̑dək, -dka, m. das Erforschte, das Ergebnis der Forschung, C., DZ.
  42. izslẹdíti, -ím, vb. pf. ausspüren, Mur., Cig.; — ausforschen, Cig.; (wissenschaftlich) erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
  43. izslẹdovȃnje, n. die Ausforschung, die Ermittelung, Cig., DZ.; — die (wissenschaftliche) Untersuchung, die Forschung (po stsl. i. rus.), Cig. (T.), C.; i. zgodovine, die Geschichtsforschung, Cig. (T.).
  44. izsledovȃtelj, m. der Forscher, Cig. (T.).
  45. izslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. aufspüren, aufsuchen, Nachforschungen pflegen, Cig., C., DZ.; — (wissenschaftlich) untersuchen, erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
  46. izsledovȃvəc, -vca, m. der Forscher, Cig.
  47. izslúženəc, -nca, m. kdor se je izslužil, Cig.
  48. izslúžiti, -im, vb. pf. 1) = doslužiti, ausdienen, Mur.; — = odslužiti, abverdienen: i. s tlako, durch Frohndienst entgelten, Cig.; — 2) i. se, durch den Dienst seine Kräfte erschöpfen, Cig.; vojak se je izslužil, C.
  49. izsmȃjati, -am, vb. impf. ad izsmoditi; ausflammen: i. puško, Cig.
  50. izsmẹ́jati se, * -smẹ́jem se, vb. pf. zu lachen aufhören, auslachen, Cig.
  51. izsmodíti, -ím, vb. pf. ausflammen: i. puško, Cig.
  52. izsmolíti, -ím, vb. pf. inwendig mit Pech überziehen, auspichen, austheeren, Cig.
  53. izsnę́ti, -snámem, vb. pf. etwas Aufgestecktes, Eingehängtes heraus-, wegnehmen, jvzhŠt.; i. se, sich loslösen (von einem aufgesteckten, eingehängten Gegenstande): obroček se je izsnel, jvzhŠt.
  54. izsnováti, -snújem, vb. pf. 1) = snovanje končati; — 2) ausführen, entwickeln, C., M.; — 3) i. se, sich herauswinden: i. se iz mreže, C.
  55. izsolíti, -ím, vb. pf. mit dem Salzen fertig werden.
  56. izsołzẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.
  57. izsołzíti se, -ím se, vb. pf. sich ausweinen, Zora.
  58. izsópsti, -sópem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig.
  59. izstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) herausstellen, Cig.; aussetzen, Jan., C.; — hervorheben, Cig. (T.); — 2) i. vse, alles durch Setzen verbrauchen, Cig.
  60. izstǫ́kati, -stǫ́kam, -čem, vb. pf. 1) i. kaj, ächzend vorbringen, Cig.; — 2) aufhören zu ächzen; tudi: i. se, Cig.
  61. izstòp, -stǫ́pa, m. das Heraustreten: i. na breg, die Landung, Cig.; i. iz sence, die Emersion ( astr.), Cig. (T.); — der Austritt, Jan.; i. iz društva, nk.; — der Ausfall (gewisser Theile des menschlichen Körpers aus ihrer Lage), der Vorfall, Cig.; — der Vorsprung ( arch.), Cig. (T.).
  62. izstǫ́panje, n. das Heraustreten, das Austreten, M., nk.; — prim. izstopati.
  63. izstǫ́pati, -pam, vb. impf. ad izstopiti; heraustreten: ljudje so vstopali in izstopali, Erj. (Izb. sp.); — hervorragen, Cig. (T.); — austreten: zaporedoma iz društva izstopajo udje, nk.
  64. izstǫ̑pək, -pka, m. = izstop, der Austritt, Mur., DZ.
  65. izstǫ́pən, -pna, adj. 1) vorspringend, DZ.; — 2) den Austritt betreffend, Cig.
  66. izstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. heraustreten, Cig.; — austreten; iz društva, iz službe i., Cig., Jan., nk.
  67. izsúkati, -kam, -čem, vb. pf. herauswinden, ausdrehen, Cig.
  68. izsušénje, n. die Austrocknung, die Trockenlegung, nk.
  69. izsuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izsušiti; trocken legen: i. močvirje, Cig. (T.).
  70. izsušíti, -ím, vb. pf. austrocknen, trocken legen, Cig. (T.), nk.; — i. se, austrocknen ( intr.), Dalm.- C., nk.
  71. izsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herausschütten, ausschütten, wegschütten (von trockenen Dingen), Dol' malo izspi, Vod. (Rok.)- Levst. (Rok.); — pren. svoje srce izspe, Trub.; — i. se: herausfallen: čreva so se mu izsule, Schönl.; ausgeschüttet werden: naglo se je črez nje izsula jeza božja, Bas.
  72. izsuváti, -súvam, -sújem, vb. pf. durch Stoßen hinausschaffen; izsuvali so ga iz hiše.
  73. izsvojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsvojiti; expropriieren, Jan.
  74. izsvojı̑təv, -tve, f. die Expropriation, Jan.
  75. izsvojíti, -ím, vb. pf. = razsvojiti, expropriieren, Jan.
  76. izšáliti se, * -im se, vb. pf. aufhören zu scherzen, ausscherzen, Cig.
  77. izščéniti, -ščę̑nem, vb. pf. durch einmaliges Kneipen herausbringen, herauszwicken, Cig.
  78. izščę́titi, -im, vb. pf. ausbürsten: suknjo i., Cig.
  79. izščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen herausbringen, auszwicken, Cig.
  80. izščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = izščeniti, Cig.
  81. izšíbati, -šı̑bam, vb. pf. ausstäupen, ausstreichen: i. tatu, Cig.
  82. izšibíti se, -ím se, vb. pf. eingebogen werden: tramovje se je izšibilo, vzhŠt.
  83. izšíti, -šı̑jem, vb. pf. = obšiti, ausnähen, Mur.
  84. izšívanje, n. das Ausnähen, M.; i. z zlatom, die Goldstickerei, Cig.
  85. izšívati, -vam, vb. impf. ad izšiti, ausnähen, Z.; sticken, Cig.
  86. izšǫ̑lanəc, -nca, m. der Geschulte, Zora.
  87. izšǫ̑lati se, -am se, vb. pf. die Schule absolvieren, die Studien vollenden; izšolal se je na Dunaju; — bila je izšolana v mestu, Jurč.; izšolan, geschult, Cig.
  88. izštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. auszählen, zuende zählen; nihče ne more zvezd izšteti.
  89. izštevı̑łba, f. die Ausrechnung, Cig.
  90. izštevíliti, -ı̑lim, vb. pf. ausrechnen, Cig.
  91. izšumẹ́ti, -ím, vb. pf. verrauschen, verbrausen; tudi: i. se, Cig.
  92. izšúpiti, -im, vb. pf. aushöhlen: drevo i., Jan. (H.).
  93. izšvígati, -švı̑gam, vb. pf. auslodern, Cig.
  94. iztȃčkati, -am, vb. pf. v tačkah izvoziti: i. rudo, Erz auslaufen, Cig.
  95. iztȃkanje, n. das Ausschenken.
  96. iztȃkati, -kam, vb. impf. ad iztočiti; ausschenken; ostanke iz sodov i.; — i. se, = iztekati se, sich ergießen, ausmünden, Jan., Let.
  97. iztákniti, -nem, vb. pf., pogl. iztekniti.
  98. iztȃnjšati, -am, vb. pf. dünner machen, verdünnen, Cig.
  99. iztanjševáti, -ȗjem, vb. impf. ad iztanjšati, Cig.
  100. iztečȃj, m. der Ablauf, Cig. (T.), DZ.

   56.697 56.797 56.897 56.997 57.097 57.197 57.297 57.397 57.497 57.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA