Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (57.101-57.200)

  1. izpopolnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpopolniti, (-polnov-) Cig., Jan.
  2. izpopolnjevȃvəc, -vca, m. der Vervollkommner, (-polnov-) Cig.
  3. izpopółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, Trub.
  4. izposlánəc, -nca, m. der Aussendling, Cig.; če je narod rajši poslušal vaše odposlance, nisem kriv jaz, Jurč. (Zb. sp.).
  5. izposláti, -pǫ́šljem, vb. pf. aussenden, Cig., Jan., nk.
  6. izposlovȃnje, n. die Erwirkung, nk.
  7. izposlováti, -ȗjem, vb. pf. erwirken, C., nk.
  8. izposǫ́diti, -im, vb. pf. ausleihen; — i. si kaj, sich ausborgen, entlehnen.
  9. izposǫ́jati, -am, vb. impf. ad izposoditi; knjige i.; — i. si denar.
  10. izposǫ́jenka, f. das Lehnwort, Cig. (T.).
  11. izposojeváti, -ȗjem, vb. impf. = izposojati.
  12. izposojílọ, n. das vorgeschossene Geld, Cig.
  13. izpostȃva, f. die Aussetzung, die Exponierung, C.; — die Expositur, DZ.
  14. izpostáviti, -stȃvim, vb. pf. herausstellen, exponieren, Cig., Jan., nk.; izpostavljeni organi, die exponierten Organe, DZ.; — aussetzen: i. otroka, Jan., C.
  15. izpostávljanje, n. das Aussetzen, das Exponieren, nk.
  16. izpostávljati, -am, vb. impf. ad izpostaviti.
  17. izpostávljenje, n. die Aussetzung, C.
  18. izpóstiti, -pǫ́stim, vb. pf. 1) durchfasten, C.; i. štirideset dni in štirideset noči, Trub.; — 2) i. se, das Fasten beenden, ausfasten, Cig.; — 3) durch Fasten schwächen, aushungern, Jan. (H.); i. se, sich durch Fasten entkräften, Cig., Trub.
  19. izposvojíti, -ím, vb. pf. i. si kaj, sich etwas nach und nach zueignen, C.
  20. izpošíljati, -am, vb. impf. ad izposlati; aussenden, Z., nk.
  21. izpǫ́tati se, -am se, vb. pf. durch vieles Gehen müde werden, izpotan, von vielem Gehen müde, V.-Cig., Ravn.- M.; — prim. pot, Weg.
  22. izpotę́gniti, -tę̑gnem, vb. pf. hervorziehen, Jan. (H.).
  23. izpotegováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpotegniti, Jan. (H.).
  24. izpǫ̑tək, -tka, m. der Abweg, C.; — prim. izpotje.
  25. izpotę̑znica, f. der Hervorzieher (neka mišca), Erj. (Som.).
  26. 1. izpotíti, -ím, vb. pf. 1) durch Schweiß absondern, ausschwitzen, Mur., Cig., Jan.; — 2) i. se, aufhören zu schwitzen, ausschwitzen, Cig.
  27. 2. izpǫ́titi, -im, vb. pf. auf den rechten Weg führen (sp-), C.; — erinnern, (sp-) ogr.- C.; i. si kaj, einen Einfall haben, M.; — prim. 2. spotiti, upotiti.
  28. izpǫ̑tje, n. der Irrweg, Guts.; — der Umweg, M.; (morda pravilneje: spotje?).
  29. izpọ̑vẹd, f. 1) die Aussage, Jan., C.; — das Bekenntnis, die Fassion: ustna, pismena i., nk.; treba, da gospodarji store izpoved, koliko dobivajo najma, Levst. (Nauk); i. zatoženčeva, Levst. (Nauk); — 2) die Beicht; k izpovedi iti, zur Beichte gehen; pri izpovedi biti, bei der Beichte sein; = na izpovedi b., Krelj; i. opraviti, die Beichte verrichten: na i. gre duhovnik h kakemu bolniku, jvzhŠt.; — nav. spoved; tudi: izpȏvẹd.
  30. izpovẹdȃłnica, f. = izpovednica, C., Mik.
  31. izpovẹ́danec, -nca, m. das männliche Beichtkind, Cig., Jan., C.
  32. izpovẹ́danje, n. das Bekenntnis, Mur., Valj. (Rad).
  33. izpovẹ́danka, f. das weibliche Beichtkind, Cig.
  34. izpovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. 1) aussagen, nk.; priče so tako izpovedale, SlN.; — bekennen, gestehen, Mur., Cig., Jan., Vrt.; — 2) i. se, ein Bekenntnis ablegen, fatieren, Levst. (Nauk); — die Beichte ablegen; i. se vseh svojih grehov, alle seine Sünden beichten, (i. se iz grehov, ogr.- C.); — 3) i. koga, jemandem die Beichte abnehmen; izpovedan je umrl.
  35. izpovẹ́dati, -vẹ́dam, vb. impf. = izpovedovati, C., nk.
  36. izpovẹdávati, -am, vb. impf. = izpovedovati.
  37. izpovẹdȃvəc, -vca, m. = izpovednik, C.
  38. izpovẹ̑dba, f. die Aussage, das Bekenntnis, Jan., nk.
  39. izpovẹ̑dək, -dka, m. = izpovedba, C.
  40. izpọ̑vẹdən, -dna, adj. Beicht-: izpovedni listek, izpovedni dan.
  41. izpovẹdníca, f. der Beichtstuhl.
  42. izpovẹdník, m. der Beichtvater.
  43. izpovẹdnína, f. das Beichtgeld, Cig.
  44. izpovẹdnı̑štvọ, n. das Amt des Beichtvaters, nk.
  45. izpovẹdovȃłnica, f. = izpovednica, Cig.
  46. izpovẹdovánec, -nca, m. das Beichtkind, Cig.
  47. izpovẹdovȃnje, n. das Beichthören; — das Beichten.
  48. izpovẹdovánka, f. das Beichtkind, Cig.
  49. izpovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpovedati; 1) aussagen, bekennen, Mur.; — 2) i. se, beichten; — 3) izpovedovati, die Beichte hören; trije duhovniki izpovedujejo; i. koga, jemanden Beichte hören.
  50. izpovẹdovȃvəc, -vca, m. der Beichthörende, der Beichtvater.
  51. izpovẹ̑st, f. die Aussage, das Bekenntnis, C., Z., DZ.
  52. izpovíjati, -am, vb. impf. ad izpoviti, C.
  53. izpovíłče, -eta, n. die unzeitige Geburt, Jan.
  54. izpovı̑tək, -tka, m. die unzeitige Geburt, Cig., Jan.
  55. izpovíti, -víjem, vb. pf. unzeitig gebären, abortieren, Cig., Jan., C., Gor.
  56. izpovítje, n. die unzeitige Geburt, Cig., Jan.
  57. izpozȃbič, adv. = pozabič (aus Vergesslichkeit), Mur., Jan.
  58. izpozábiti se, -im se, vb. pf. sich vergessen; i. se nad kom, sich an jemandem vergreifen, Mur.; — vergessen; i. se božjih dobrot, die Wohlthaten Gottes vergessen, Ravn.
  59. izpozábljati se, -am se, vb. impf. ad izpozabiti se.
  60. izpozaję́ti, -zájmem, vb. pf. erschöpfen, bis zur Erschöpfung verwenden, DZ.; zaklad se izpozajme, izgine, Cv.; erschöpfend behandeln, Cig. (T.).
  61. izpsíkati, -kam, -čem, vb. pf. auszischen, Mur., Cig., Jan.
  62. izpsováti, -ȗjem, vb. pf. ausschelten, ausschimpfen, Jan., nk.; — i. se, sich ausschimpfen, Cig.
  63. izpȗh, m. die Ausdünstung, Cig.
  64. izpúhati, * -pȗham, -šem, vb. pf. hauchend, blasend ausstoßen, Z.; — rauchend verbrauchen: cigare i., Cig.
  65. izpúhniti, -pȗhnem, vb. pf. mit einem Hauche herausstoßen, Cig.; Turek je bil tu, kakor bi ga bila po noči zemlja izpuhnila, Jurč.
  66. izpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdunsten, verduften, verfliegen.
  67. izpuhtẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpuhteti, Jan.
  68. izpukanína, f. die Kratzwolle, C.
  69. izpúkati, -kam, -čem, vb. pf. durch Reißen, Raufen herausbringen, ausraufen, Jan., C.; nikar, da plevoč ljuljko tudi pšenice ž njo red ne izpučete, Dalm.; travo na strehah i., Trub.; izpukane peruti, Dalm.; — auszupfen, Cig.; — i. se, sich ausfasern, sich ausfädeln, Cig.
  70. izpúkniti, -pȗknem, vb. pf. ausraufen, ausreißen, Jan., C.; cvetico i., Cig.; repo i., eine Rübe ausraufen, Dol.; las iz glave si i., Hal.- C.
  71. izpúliti, -im, vb. pf. durch Raufen herausbringen, ausraufen, ausreißen: lase si i., drevesce s korenino i., auswurzeln, Cig.; komu kaj iz rok i., jemandem etwas aus den Händen entreißen; — iz koga kaj i., jemandem etwas abnöthigen, Cig.
  72. izpȗst, m. 1) das Herauslassen: i. hlapa, der Dunstabzug, Cig. (T.); — das Stichloch des Hochofens, h. t.- Cig. (T.); — die Entlassung, die Freilassung, Cig.; — 2) die Auslassung, Mur., Cig., Jan.; die Ellipse ( gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.).
  73. izpȗstba, f. die Entlassung, die Freilassung, C.
  74. izpȗstək, -tka, m. = izpust 2), Jan., DZ.
  75. izpȗstən, -tna, adj. 1) die Entlassung, die Freilassung betreffend: izpustno pismo, izpustni list, der Entlassungsschein, Cig., C.; — 2) elliptisch ( gramm.), Jan., Cig. (T.).
  76. izpustíti, -ím, vb. pf. 1) hinauslassen, loslassen, freilassen, entlassen; i. živino iz hleva, ptiča iz kletke, človeka iz ječe; Noe izpusti krokarja, — nato izpusti goloba, Dalm.; i. iz učenstva, freisprechen, Cig.; iz službe i., aus dem Dienste entlassen, Levst. (Cest.); fahren lassen: vrv iz rok i.; žrebelj je izpustil, = ne drži več; vodo iz ribnika i., abfließen lassen; vino iz soda i., den Wein ausfließen lassen; — hervorbrechen lassen: žarke i., ausstrahlen, Cig.; svit se je izpustil, es graut, es tagt, C.; jok i., zu weinen anfangen, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) i. se, ausbrechen, ausfahren (von Ausschlägen), Cig.; nekaj se mu je izpustilo po obrazu, er hat im Gesichte einen Ausschlag bekommen, jvzhŠt.; — 3) i., auslassen, weglassen: i. besedo; vorüber gehen lassen; ne izpusti nobene veselice, er versäumt keine Unterhaltung.
  77. izpustnína, f. das Abdankungsgeld, Cig., C.
  78. izpustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. pf. verwüsten, C.
  79. izpustotiti, -im, vb. pf. öde machen: njivo i., verschlechtern, Cig.
  80. izpuščȃj, m. der Ausschlag, Mur., Cig., Jan., C., DZ.; čeljustni i., das Rankkorn (weiße Bläschen im Maul der Schweine), V.-Cig.
  81. izpúščanje, n. 1) das Hinauslassen; das Freilassen; — 2) das Auslassen.
  82. izpúščati, -am, vb. impf. ad izpustiti; 1) hinauslassen, loslassen, freilassen, entlassen; živino na pašo i.; i. posle iz službe; — 2) i. se, ausbrechen (von Ausschlägen), Cig.; mah se mi izpušča, ich werde bärtig, Cig.; — 3) auslassen, weglassen; besede i. pri prepisavanju.
  83. izpuščę́nəc, -nca, m. der Entlassene, Cig., Jan.
  84. izpuščénje, n. 1) das Hinauslassen, die Loslassung; — 2) die Auslassung.
  85. izpȗščnja, f. = izpust, die Freilassung, Mur.
  86. izpȗšək, -ška, m. = izpuhnjen mozolec, ogr.- C.
  87. izpúšiti, -pȗšim, vb. pf. ausrauchen: i. pipo tobaka, Cig., nk.
  88. izpužínati, -am, vb. pf. das Kerngehäuse entfernen: i. jabolko, Polj.
  89. izpužíniti, -ı̑nim, vb. pf. entkernen, Cig.; — prim. pužina.
  90. izpúžiti, -im, vb. pf. entkernen, aushülsen: i. bob, turščico, Dol.
  91. izsáčiti, -im, vb. pf. i. kaj, aus einer Sache die Flüssigkeit abziehen, entsaften, C., Z.; mraz je rastline izsačil, Z.; — prim. sok.
  92. izsadíti, -ím, vb. pf. (ein Werkzeug) vom Stiele ablösen, C., Z.; i. se, sich vom Stiele ablösen, Z.; — verrenken, C.; i. se, sich die Glieder verrenken, Z.; vsega se je izsadil, ko je s črešnje pal, C.
  93. izsájati, -am, vb. impf. ad izsaditi; sekira se mi izsaja, Z.
  94. izsapíti, -ím, vb. pf. aushauchen, ausathmen, Z.
  95. izsápljati, -am, vb. impf. ad izsapiti; aushauchen, C.
  96. izscáti, izščím, vb. pf. ausharnen, Cig.
  97. izsẹ̑čək, -čka, m. = izsek 1), Žnid.
  98. izsẹ́čən, -čna, adj. aushaubar, schlagbar, Jan. (H.).
  99. izsẹ́či, -sẹ́čem, vb. pf. ausmähen, Gor.- Z.
  100. izsəhə̀ł, -hlà, adj. ausgetrocknet, Bes.; izsehla trava, LjZv.

   56.601 56.701 56.801 56.901 57.001 57.101 57.201 57.301 57.401 57.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA