Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (5.701-5.800)

  1. brentáča, f. die Butte, Cig.
  2. brentáčiti, -ȃčim, vb. impf. Buttenträger sein (in der Weinlese), Dol.
  3. brentár, -rja, m. der Buttenträger (in der Weinlese), Cig., Št.; brę̑ntar, Dol.
  4. brentáša, f. zgoraj zaprta brenta, jvzhŠt.
  5. brę̑ntica, f. dem. brenta; kleine Butte.
  6. brentnják, m. das Buttengestell, C.
  7. brésa, f. živa bresa, der feiste Donnerstag, Pivka- Cig., C., Gor.- Erj. (Torb.); kos mesa pa bokal vina, pa je živa bresa, Z.; — iz it. giovedi grasso, Erj. (Torb.)  Let. 1880, 215.
  8. brẹ̑sk, m. die Morgendämmerung, Rez.- C.; — prim. stsl. brêzgъ.
  9. 1. brẹ́skəv, -kve, f. der Pfirsichbaum, die Pfirsich (amygdalus persica).
  10. 2. bréskəv, -kve, f. = broskva: zelen kakor breskev, GBrda.
  11. brẹ́skəvca, f. dem. breskev.
  12. brẹ́skov, adj. Pfirsich-; breskova koščica, der Pfirsichkern.
  13. brẹ́skovəc, -vca, m. 1) der Pfirsichbrantwein, Cig.; — 2) der Pfirsichapfel, C.
  14. brẹ́skovnica, f. 1) der Pfirsichmost, Mur.; — der Pfirsichbrantwein, Mur.; — 2) die Gartenbalsamine (balsamina hortensis), Erj. (Rok.).
  15. brẹ̑skva, f. = breskev.
  16. brẹ̑skvica, f. dem. 1) breskva; — 2) die Gartenbalsamine (balsamina hortensis), C., jvzhŠt.- Erj. (Torb.).
  17. 1. brẹ́st, m. die Feldulme, der Rüster (ulmus campestris), Guts., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), SlGor.
  18. 2. brẹ̑st, m. die Balzzeit, Cig., Valj. (Rad); — nam. mrest.
  19. brę̑st, -ı̑, f. die Furt, C.
  20. brẹ́stək, -tka, m. = brestič, Mur.
  21. brésti, brédem, vb. impf. waten; vodo bresti, durchs Wasser waten; blato b. do kolen, Erj. (Izb. sp.); po vodi bresti, C.; ladija globoko brede, das Schiff geht tief, Cig.; kolesa bredejo, versinken tief in den Koth, Kr.; — zelo brede in globi, es ist tiefer Koth, Svet. (Rok.).
  22. brẹstìč, -íča, m. dem. 1. brest; kleine Ulme, Z.
  23. brẹstíka, f. 1) eine Art Rüster, mit kleinerem Laub und glatterer Rinde, C.; — 2) eine Art Weide, C.; — 3) neka goba, Erj. (Rok.).
  24. brẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunsten, sich begatten (o ribah), Cig.; mačke se brestijo, BlKr.; balzen, Cig.; — nam. mrestiti se.
  25. brẹ̑stje, n. der Ulmenwald, Guts., Cig.
  26. brẹ́stov, adj. Ulmen-.
  27. brẹstovína, f. das Ulmenholz, Mur., Cig., Jan.
  28. brẹstǫ̑vje, n. der Ulmenwald, Guts., Jarn., Jan.
  29. brẹ̑šəc, -šca, m. = bršljin, ob Ščavnici- C.
  30. brẹ̑šək, -ška, m. ovčje ime (črna ovca z belo liso), Kanin- Erj. (Torb.).
  31. brẹ̑ška, f. črna ovca na čelu in okolo gobca bela, Krn- Erj. (Torb.).
  32. brẹ̑škast, adj. umazan po obrazu, Vrsno (pod Krnom)- Erj. (Torb.).
  33. bréšnọ, n. = brašno, Cig., Jan., Npes.-K.
  34. brę̑ta, f. = brenta, Cig., C., Ip.
  35. brevír, -rja, m. duhovniški molitvenik, das Brevier; b. moliti.
  36. brẹ̀z, -ẹ́za, m. = breza, Valj. (Rad).
  37. brèz, praep. c. gen. ohne; brez konca in kraja ohne Ende, ins Unendliche; brez skrbi, unbesorgt; brez tega, abgesehen davon, ohnedies; brez malega, mit geringer Ausnahme: brez malega žive Srbi po vaseh, Navr. (Let.); beinahe, Cig.; = brez mala, Jan., C.; brez tega smo lahko, das können wir leicht entbehren; brez kake koli bolezni, ohne irgend eine Krankheit; pomni: brez obene izgovori, Kast.; brez obenega grenkega govorjenja, Kast.; brez nikder nikogar na vsem božjem svetu, ohne irgend jemanden auf der weiten Welt zu haben, Vrt.; brez nobene pomoči, ohne alle Hilfe, Levst. (Nauk); — brezi (zaradi blagoglasja): brezi skrbi, Levst. (Sl. Spr.).
  38. brẹ́za, f. 1) die Birke (betula); — 2) brẹ̑za, Name einer weißgestreiften Kuh oder Ziege, Cig., M., C., Tolm.- Erj. (Torb.), Cv.
  39. brezapnę̑n, adj. ohne Kalk: b. zid, V.-Cig.
  40. brẹ́zast, adj. der Birke ähnlich: brezasto oko = belo oko, Dol.; brezasto gledati = pisano gledati, scheel blicken, Cig.; — gestreift (o govedi in kozah).
  41. brezbárvən, -vna, adj. farblos, Cig., Jan.; — achromatisch, Cig. (T.).
  42. brezbesẹ́dən, -dna, adj. wortlos, Cig., Jan.
  43. brezbístvən, -tvəna, adj. wesenlos, Cig.
  44. brezblátən, -tna, adj. schlammlos, Cig.
  45. brezbòg, -bǫ́ga, adj. gottlos: hčerka brezboga, Npes.- Mik.
  46. brezbojən, -jna, adj. farblos, Jan.
  47. brezbǫ̑štvọ, n. der Atheismus, Cig., Jan., nk.
  48. brezbǫ̑žəc, -žca, m. = brezbožnik, Jan.
  49. brezbǫ́žən, -žna, adj. gottlos; atheistisch.
  50. brezbǫ̑žje, n. der Atheismus, Cig. (T.).
  51. brezbǫ̑žnež, m. = brezbožnik, C.
  52. brezbǫ̑žnica, f. die Gottlose; die Atheistin, Cig.
  53. brezbǫ̑žnik, m. der Gottlose; der Atheist, Cig., Jan., Cig. (T.).
  54. brezbǫ́žnost, f. die Gottlosigkeit.
  55. brezbrádən, -dna, adj. bartlos, Cig.
  56. brezbrámbən, -bna, adj. wehrlos, M.
  57. brezbrẹ́žən, -žna, adj. uferlos, Cig.
  58. brezbrížən, -žna, adj. = brezskrben, Jan.
  59. brezcẹ̑n, adj. wertlos, Zora.
  60. brezcẹ̑nost, f. Wertlosigkeit, Cig. (T.).
  61. brezcẹ́stən, -tna, adj. straßenlos, unwegsam, Jan.
  62. brezcẹ́vən, -vna, adj. brezcevne rastline, Zellenpflanzen, Cig. (T.).
  63. brezcẹ̑vnica, f. die Zellenpflanze, Cig. (T.).
  64. brezcǫ́lən, -lna, adj. zollfrei, Cig., Jan.
  65. brezcǫ́lnost, f. die Zollfreiheit, Cig., Jan., DZ.
  66. brezcvẹ́tən, -tna, adj. blüthenlos, kryptogamisch, Cig., Jan.
  67. brezcvẹ̑tje, n. die Kryptogamie ( bot.), Cig.
  68. brezčástən, -tna, adj. ehrlos, Mur., Cig., Jan.
  69. brezčástnost, f. die Ehrlosigkeit, Mur.
  70. brezčísəłn, (-slən), -səłna, adj. zahllos: brezčiselne zmote, Erj. (Torb.).
  71. brezčútən, -tna, adj. empfindungslos, Cig., Jan., nk.; gefühllos, indolent, Cig., Jan., nk.
  72. brezčȗtje, n. die Gefühllosigkeit, Cig. (T.); die Apathie, Jan.
  73. brezčútnost, f. die Empfindungslosigkeit, Cig., Jan., nk.; die Gefühllosigkeit, Cig., Jan., nk.
  74. brezčȗvstvənost, f. die Gefühllosigkeit, die Apathie, Cig. (T.).
  75. brezdȃnji, adj. grundlos, bodenlos, C., nk.; brezdanje brezno, Zv.; brezdanja voda, Greg.
  76. brezdẹ̑dičən, -čna, ohne Erben, Jan.
  77. brezdẹ́łən, -łna, adj. müßig, unbeschäftigt, Mur., Cig., Jan.; brezdelni dan, der Ferialtag, Cig.
  78. brezdẹ̑lica, f. die Muße, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  79. brezdẹ̑lje, n. der Müßiggang, Cig.; die Unthätigkeit, die Passivität, Cig. (T.); — stsl.
  80. brezdẹ̑łnik, m. der Müßiggänger, Guts.; — der Feiergesell, Cig.
  81. brezdẹ́łnost, f. die Arbeitslosigkeit, der Müßiggang, die Unthätigkeit, Mur., Cig., Jan.; brezdelnost je mati vseh pregreh, der Müßiggang ist aller Laster Anfang, Cig.
  82. brézdən, -dna, m. der Abgrund, Dict., Mur.; ( nav. brezen); iz jame v brezden (brezen), aus dem Regen in die Traufe, Met.
  83. brezdẹ́tən, -tna, adj. kinderlos, Cig., Jan., C.
  84. brẹzdẹ́ti, -í, vb. impf. = brezeti, Dol.- Mik.
  85. brezdẹ̑tnica, f. die Kinderlose, Cig.
  86. brezdẹ̑tnik, m. der Kinderlose, Cig.
  87. brezdẹ́tnost, f. die Kinderlosigkeit, Cig.
  88. brezdežę́łən, -łna, adj. länderlos, M.
  89. brezdəžən, -žna, adj., Cig. (T.); pogl. brezdeževen.
  90. brezdəžę́vən, -vna, adj. regenfrei, Jan.
  91. brézdnica, f. der Sumpf, UčT.
  92. brezdnína, f. = brezdno: A srce človeško je brezdnina, Levst. (Zb. sp.).
  93. brézdnọ, n. = brezden; pije kakor bi vlival v brezdno, er sauft wie ein Loch, Cig.; ( nav. brezno).
  94. brezdomən, -mna, adj. heimatlos, Jan.
  95. brezdomǫ́vən, -vna, adj. heimatlos: brezdomovni ljudje, Levst. (Nauk).
  96. brezdomovı̑nəc, -nca, m. der Vaterlandslose, SlN.
  97. brezdomovı̑nski, adj. vaterlandslos, SlN.
  98. brezdùh, -dúha, adj. geistlos: Njih brezduho je glasilo, Levst. (Zb. sp.).
  99. brezdúrən, -rna, adj. thürlos, (-dveren, Cig.).
  100. brezdúšən, -šna, adj. herzlos, gefühllos, Mur., Cig., Jan., Vrt.; zanikarno in brezdušno izpolnjevati dolžnosti, LjZv.; gemüthlos, Cig. (T.); — hs.

   5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA