Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (57.001-57.100)

  1. izpodlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpodleteti; 1) ausgleiten: noga mi izpodleta, Z. = izpodleta mi, Cig.; i. se = izpodletati: izpodleta se mu jezik = zaletuje se mu, Cig.; — 2) fehlschlagen, misslingen, Cig., Jan.
  2. izpodlẹ́tav, adj. leicht sich versprechend: i. jezik, izpodletava usta, C.
  3. izpodletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aus-, abgleiten; izpodletelo mi je, ich glitt ab, der Fuß fuhr, wich mir aus; izpodletel mi je jezik, ich habe mich verredet, Mur.; — 2) fehlschlagen, misslingen: vse mi je izpodletelo.
  4. izpodlę́tica, f. = poledica, das Glatteis, Ljub.
  5. izpodletováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodleteti.
  6. izpodlẹ̑za, f. die Hintergehung, C.
  7. izpodlẹ́zati, -am, vb. impf. ad izpodlesti, Cig.
  8. izpodlẹ̑zək, -zka, m. kdor pride na velik praznik v vas, Rib.- M.
  9. izpodlẹzljìv, -íva, adj. lauersam, Cig.; — hinterlistig, tückisch, C., Z.; i. človek, ki rad druge izpodlezuje, Svet. (Rok.).
  10. izpodlẹ̑znik, m. 1) der Schleicher, Cig.; — 2) der Nebenbuhler, Cig.
  11. izpodlẹ́zniti, -lẹ̑znem, vb. pf. = izpodleteti: noga izpodlezne, C.
  12. izpodlẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodlesti; 1) darunter kriechen; — 2) beschleichen; — 3) zu verdrängen, auszustechen suchen oder pflegen, Cig.; — 4) zu erschleichen suchen oder pflegen, Jan.
  13. izpodlẹzovȃvəc, -vca, m. der Nebenbuhler, Cig.
  14. izpodlẹzovȃvka, f. die Nebenbuhlerin, Cig.
  15. izpodlíti, -líjem, vb. pf. darunter weggießen: izpodlito mleko = posneto m., Gor.
  16. izpodlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. unten wegbrechen, Cig.
  17. izpodmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. von unten erschüttern, Cig.; sedež, prestol komu i., Ravn.
  18. izpodməkníti, -máknem, vb. pf. 1) unten wegrücken, unterschlagen; i. komu nogo, Cig.; — izpodmakne se mi noga, der Fuß weicht mir aus, Cig.; — 2) entwenden, unterschlagen, Fr.- C.
  19. izpodmèł, -mę́la, m. die Unterwühlung durch Wasser, Nov.- C.
  20. izpodmelína, f. vom Wasser unterwühltes Ufer, C., Z.
  21. izpodmelíniti, -ı̑nim, vb. pf. (ein Ufer) unterwühlen (o vodi), Cig.
  22. izpodmę́liti, -mę̑lim, vb. pf. = izpodmeliniti: i. se, vom Wasser unterwühlt werden, C.
  23. izpodmésti, -métem, vb. pf. unten herausfegen, Cig.
  24. izpodmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad izpodmesti, Cig.
  25. izpodmìk, -míka, m. die Unterschlagung: i. zaupane reči, DZ.
  26. izpodmikáč, m. der Schnipfer, Cig.
  27. izpodmíkanje, n. das Unterschlagen, DZ.
  28. izpodmíkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izpodmekniti.
  29. izpodmílati, -am, vb. impf. ad izpodmleti, Z.
  30. izpodmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. unterhöhlen, unterspülen, unterwaschen, Cig., Jan., C., Vrt.
  31. izpodmlẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpodmleti = izpodmilati, Z.; voda zid izpodmleva, Levst. (Cest.); — tla pod nogami komu i., DSv.
  32. izpodmòł, -móla, m. 1) die Unterminierung durch das Wasser, Cig.; — 2) unterspültes Ufer, der Uferbruch, die Grotte, Z., Burg.
  33. izpodmȏłək, -łka, m. die Grotte, Rib.- M.
  34. izpodmúliti, -im, vb. pf. darunter wegjäten: travo i. pod trsjem, Z.
  35. izpodmúliti se, -im se, vb. pf. eine finstere Miene annehmen: izpodmuljeno (= izpod čela) gledati, Lašče- Levst. (M.); — prim. podmuliti se.
  36. izpodmúljenəc, -nca, m. = kdor izpodmuljeno gleda, Lašče- Levst. (M.).
  37. izpodnȃšati, -am, vb. impf. ad izpodnesti; i. voz, das Hintertheil des Wagens überheben, Cig.; — i. koga, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — zu verdrängen, zu untergraben suchen, Z.; izpodnašati ga začne njegov nasprotnik, Navr. (Let.); — vereiteln, Jan.
  38. izpodnę́bən, -bna, adj. Meteor-: izpodnę́bni kamen, der Meteorstein, izpodnebno železo, das Meteoreisen, izpodnebna moča, atmosphärischer Niederschlag, Cig. (T.), Jes., Erj. (Min.).
  39. izpodnebę́sən, -sna, adj. = izpodneben, Cig.
  40. izpodnę̑bnik, m. der Meteorstein, Cig., C., Jes.
  41. izpodnès, -nésa, m. 1) das Knicken, Telov.; — 2) der Raum unter einem Dachvorsprunge bei der Tenne, Dol.
  42. izpodnésti, -nésem, vb. pf. unterhalb wegtragen: (o vodi) wegspülen, Jan.; darunter wegheben: voz i., das Hintertheil des Wagens wegheben, Cig.; i. koga, einem ein Bein unterschlagen, Cig.; — untergraben, Jan.; i. komu srečo, jemandes Glück untergraben, C.; vereiteln, Jan.; i. naklepe, Cig.
  43. izpodnẹ̑tək, -tka, m. = netilo, C.
  44. izpodnòs, -nósa, m. das Knicken (pri telovadbi), Cig. (T.).
  45. izpodpéči, -péčem, vb. pf. ausbacken: dobro izpodpečen, gut ausgebacken, Cig.
  46. izpodpəhávati, -am, vb. impf. darunter hervorstoßen: darunter hervorwachsen: za vsacih osem ali štirinajst dni so izpodpehavale druge nove gobe, LjZv.
  47. izpodpȏłzək, -zka, m. das einmalige Ausgleiten, C.
  48. izpodpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, Šol., C.; da moje stopinje ne izpodpolznejo, Trub.; — tudi: i. se, C., Jan.
  49. izpodpołzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodpolzniti; izpodpolzujo in padajo, Trub.
  50. izpodsẹ́kati, -sẹ̑kam, -čem, vb. pf. unten abhauen, unterhacken, Cig.
  51. izpodsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodsekati, Cig.
  52. izpodsnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izpodsneti, Cig.
  53. izpodsnę̑tək, -tka, m. das unten weggenommene Stück, Z.
  54. izpodsnę́ti, -snámem, vb. pf. von unten wegnehmen, Cig., C.
  55. izpodsółnčən, -čna, adj. izpodsȏłnčni veter = podsolnčnik, Let.
  56. izpodtəkníti se, -táknem se, vb. pf., Cig., pogl. spotekniti se.
  57. izpodvę̑za, f. das Schnürband, Cig.; das Strumpfband, Lašče- Erj. (Torb.); das Band unten an kurzen Hosen und an hohen Stiefeln, (izpódveza), Polj.
  58. izpodvę́zati, -žem, vb. pf. unten verbinden, unterbinden; bradavico i., die Warze abschnüren, Cig.
  59. izpodvezník, m. jermen, ki veže vožo s cepcem in ročnikom, BlKr.
  60. izpodvotlíti, -ím, vb. pf. unterhöhlen, Jan. (H.).
  61. izpodvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. dacijo i., den Zoll verfahren (= an der Zollstätte auf einem Nebenwege vorüberfahren), V.-Cig.
  62. izpodžȃgati, -am, vb. pf. unten durchsägen, untersägen; drevo i., umsägen, Cig., M.
  63. izpogíniti, -gı̑nem, vb. pf. = poginiti, (spog-) Mik.
  64. izpógniti, -pǫ́gnem, vb. pf. = upogniti, Cig.
  65. izpǫ́janje, n. die Vertreibung, Let.
  66. izpǫ́jati, -am, I. vb. impf. ad izpoditi; ausweisen, ausbannen, Cig.; — II. vb. pf. i. se, aufhören brunstig zu sein, Z.; — sich abbuhlen, Cig.
  67. izpǫ̑ka, f. = razpoka, Cig.
  68. izpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) hinauspeitschen, hinausprügeln, davonjagen; Francoze so izpokali iz dežele, Cv.; i. koga iz službe, Cig.; — i. koga, jemanden abprügeln, C.; — 2) Risse bekommen, Z.; tudi: i. se, Cig.; izpokan, voll Risse, Sprünge, jvzhŠt.
  69. izpǫ́kavica, f. vor Hitze lechzender Erdboden, vzhŠt.- C.
  70. izpokláti, -kǫ́ljem, vb. pf. = poklati, ogr.- C.
  71. izpoklína, f. = razpoklina, die Ritze, die Spalte, C.
  72. izpokljáti se, -ȃm se, vb. pf. zerknistern: sol se je izpokljala, Cig.
  73. izpǫ̑knja, f. die Spalte, die Kluft, C.
  74. izpolȃganje, n. das Aussetzen (von Kindern), Vest.
  75. izpolȃgati, -am, I. vb. impf. ad izpoložiti, nk.; — II. vb. pf. als Viehfutter verbrauchen, verfüttern, C.
  76. izpolẹ́niti, -lẹ̑nim, vb. pf. in Scheite schlagen, Cig.
  77. izpolẹ́titi se, -lẹ̑tim se, vb. pf. sommerliche Kleidung anlegen, C.
  78. izpǫ̑ljək, -ljka, m. das ausgewundene, schlechte Getreide, M.; das Unterkorn, Cig.; pl. izpoljki = občinki, C.; — prim. izplavki.
  79. izpȏłnək, -nka, m. die Ausfüllung, der Lückenbüßer, Jan.
  80. izpolnı̑təv, -tve, f. 1) die Ausfüllung; — 2) die Erfüllung; i. obljube; — der Vollzug, Cig., Jan.
  81. izpółniti, -półnim, vb. pf. 1) voll machen, ausfüllen; i. sod; vollständig zurücklegen: 60. leto je izpolnil; ovce so zobe izpolnile, haben aufgehört Zähne zu setzen, Cig.; i. mesto, eine Stelle mit einer Ziffer besetzen ( math.), Cig. (T.); — 2) erfüllen; željo, voljo komu i.; dolžnost, obljubo, besedo i.; — vollziehen, vollstrecken: i. zapoved; — i. se, in Erfüllung gehen, verwirklicht werden.
  82. izpołnjáča, f. das Gießschaff, C.
  83. izpołnjávati, -am, vb. impf. = izpolnjevati, Mur., Mik.; sode izpolnjavamo, jvzhŠt.
  84. izpołnjénje, n. 1) die Ausfüllung; — 2) die Erfüllung.
  85. izpołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpolniti; 1) ausfüllen; sode i.; — 2) erfüllen; zapovedi božje, nauke učiteljev i.
  86. izpolnjevȃvəc, -vca, m. der Befolger, der Vollzieher, (-polnov-) Cig., Jan.
  87. izpolnováti, -újem, vb. impf., Cig., Jan., pogl. izpolnjevati.
  88. izpològ, -lóga, m. die Aussetzung (eines Kindes), DZ.
  89. izpoložę́nəc, -nca, m. der Aussetzling, Cig.
  90. izpoložénje, n. i. otroka, die Aussetzung, die Weglegung des Kindes, Cig., C.
  91. izpoložíti, -ím, vb. pf. aussetzen (ein Kind), Cig., Jan., nk.
  92. izpȏłzək, -zka, m. die Entgleitung, die Abweichung, Mur., C., Ravn.; — prim. izmuzek.
  93. izpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. heraus-, hervorgleiten, Cig.; entgleiten: kaj gladkega lahko izpolzne iz rok, BlKr.; — ausgleiten, Z.
  94. izpomȃljati, -am, vb. impf. ad izpomoliti; i. nogo, spreizen, hoditi nogo izpomaljaje (der Spreizgang), Telov.
  95. izpomòł, -móla, m. das Spreizen, die Vorhebehalte, Telov.
  96. izpomolíti, -ím, vb. pf. spreizen: i. nogo, Telov.
  97. izponȃšati se, -am se, vb. impf. ad izponesti se; gut fortkommen, gedeihen, vonstatten gehen, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.).
  98. izponésti se, -nésem se, vb. pf. gerathen, gedeihen, (spon-) Cig., Jan., C., Nov., ZgD.; trta se je izponesla, Vrtov. (Vin.).
  99. izpopȏłnək, -nka, m. die Vervollkommnung, C.
  100. izpopółniti, -im, vb. pf. vervollständigen, C.; vervollkommnen, zur Vollkommenheit bringen, Cig., Jan.

   56.501 56.601 56.701 56.801 56.901 57.001 57.101 57.201 57.301 57.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA