Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (56.997-57.096)

  1. izpodkopovȃvəc, -vca, m. der Untergräber, Cig.; i. javnega reda in pokoja, der Wühler, Cig.
  2. izpodlȃmljati, -am, vb. impf. ad izpodlomiti, Cig.
  3. izpodlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) unter etwas hin kriechen: i. plot, Vrt.; — z nožem i., mit dem Messer darunter fahren (und von unten aufschneiden), C.; — 2) beschleichen, Mur., Cig., C.; izpodlezli so ga, sie sind auf seine Schleichwege gekommen, Mur.; — 3) jemanden hinterlistig aus seinem Vortheile verdrängen, ausstechen, Cig., C.; i. ga hoče, Mur., Met.; — 4) erkriechen, erschleichen: i. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.).
  4. izpodlèt, -lę́ta, m. der Fehlschlag, das Misslingen, Cig., nk.
  5. izpodlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpodleteti; 1) ausgleiten: noga mi izpodleta, Z. = izpodleta mi, Cig.; i. se = izpodletati: izpodleta se mu jezik = zaletuje se mu, Cig.; — 2) fehlschlagen, misslingen, Cig., Jan.
  6. izpodlẹ́tav, adj. leicht sich versprechend: i. jezik, izpodletava usta, C.
  7. izpodletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aus-, abgleiten; izpodletelo mi je, ich glitt ab, der Fuß fuhr, wich mir aus; izpodletel mi je jezik, ich habe mich verredet, Mur.; — 2) fehlschlagen, misslingen: vse mi je izpodletelo.
  8. izpodlę́tica, f. = poledica, das Glatteis, Ljub.
  9. izpodletováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodleteti.
  10. izpodlẹ̑za, f. die Hintergehung, C.
  11. izpodlẹ́zati, -am, vb. impf. ad izpodlesti, Cig.
  12. izpodlẹ̑zək, -zka, m. kdor pride na velik praznik v vas, Rib.- M.
  13. izpodlẹzljìv, -íva, adj. lauersam, Cig.; — hinterlistig, tückisch, C., Z.; i. človek, ki rad druge izpodlezuje, Svet. (Rok.).
  14. izpodlẹ̑znik, m. 1) der Schleicher, Cig.; — 2) der Nebenbuhler, Cig.
  15. izpodlẹ́zniti, -lẹ̑znem, vb. pf. = izpodleteti: noga izpodlezne, C.
  16. izpodlẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodlesti; 1) darunter kriechen; — 2) beschleichen; — 3) zu verdrängen, auszustechen suchen oder pflegen, Cig.; — 4) zu erschleichen suchen oder pflegen, Jan.
  17. izpodlẹzovȃvəc, -vca, m. der Nebenbuhler, Cig.
  18. izpodlẹzovȃvka, f. die Nebenbuhlerin, Cig.
  19. izpodlíti, -líjem, vb. pf. darunter weggießen: izpodlito mleko = posneto m., Gor.
  20. izpodlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. unten wegbrechen, Cig.
  21. izpodmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. von unten erschüttern, Cig.; sedež, prestol komu i., Ravn.
  22. izpodməkníti, -máknem, vb. pf. 1) unten wegrücken, unterschlagen; i. komu nogo, Cig.; — izpodmakne se mi noga, der Fuß weicht mir aus, Cig.; — 2) entwenden, unterschlagen, Fr.- C.
  23. izpodmèł, -mę́la, m. die Unterwühlung durch Wasser, Nov.- C.
  24. izpodmelína, f. vom Wasser unterwühltes Ufer, C., Z.
  25. izpodmelíniti, -ı̑nim, vb. pf. (ein Ufer) unterwühlen (o vodi), Cig.
  26. izpodmę́liti, -mę̑lim, vb. pf. = izpodmeliniti: i. se, vom Wasser unterwühlt werden, C.
  27. izpodmésti, -métem, vb. pf. unten herausfegen, Cig.
  28. izpodmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad izpodmesti, Cig.
  29. izpodmìk, -míka, m. die Unterschlagung: i. zaupane reči, DZ.
  30. izpodmikáč, m. der Schnipfer, Cig.
  31. izpodmíkanje, n. das Unterschlagen, DZ.
  32. izpodmíkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izpodmekniti.
  33. izpodmílati, -am, vb. impf. ad izpodmleti, Z.
  34. izpodmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. unterhöhlen, unterspülen, unterwaschen, Cig., Jan., C., Vrt.
  35. izpodmlẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpodmleti = izpodmilati, Z.; voda zid izpodmleva, Levst. (Cest.); — tla pod nogami komu i., DSv.
  36. izpodmòł, -móla, m. 1) die Unterminierung durch das Wasser, Cig.; — 2) unterspültes Ufer, der Uferbruch, die Grotte, Z., Burg.
  37. izpodmȏłək, -łka, m. die Grotte, Rib.- M.
  38. izpodmúliti, -im, vb. pf. darunter wegjäten: travo i. pod trsjem, Z.
  39. izpodmúliti se, -im se, vb. pf. eine finstere Miene annehmen: izpodmuljeno (= izpod čela) gledati, Lašče- Levst. (M.); — prim. podmuliti se.
  40. izpodmúljenəc, -nca, m. = kdor izpodmuljeno gleda, Lašče- Levst. (M.).
  41. izpodnȃšati, -am, vb. impf. ad izpodnesti; i. voz, das Hintertheil des Wagens überheben, Cig.; — i. koga, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — zu verdrängen, zu untergraben suchen, Z.; izpodnašati ga začne njegov nasprotnik, Navr. (Let.); — vereiteln, Jan.
  42. izpodnę́bən, -bna, adj. Meteor-: izpodnę́bni kamen, der Meteorstein, izpodnebno železo, das Meteoreisen, izpodnebna moča, atmosphärischer Niederschlag, Cig. (T.), Jes., Erj. (Min.).
  43. izpodnebę́sən, -sna, adj. = izpodneben, Cig.
  44. izpodnę̑bnik, m. der Meteorstein, Cig., C., Jes.
  45. izpodnès, -nésa, m. 1) das Knicken, Telov.; — 2) der Raum unter einem Dachvorsprunge bei der Tenne, Dol.
  46. izpodnésti, -nésem, vb. pf. unterhalb wegtragen: (o vodi) wegspülen, Jan.; darunter wegheben: voz i., das Hintertheil des Wagens wegheben, Cig.; i. koga, einem ein Bein unterschlagen, Cig.; — untergraben, Jan.; i. komu srečo, jemandes Glück untergraben, C.; vereiteln, Jan.; i. naklepe, Cig.
  47. izpodnẹ̑tək, -tka, m. = netilo, C.
  48. izpodnòs, -nósa, m. das Knicken (pri telovadbi), Cig. (T.).
  49. izpodpéči, -péčem, vb. pf. ausbacken: dobro izpodpečen, gut ausgebacken, Cig.
  50. izpodpəhávati, -am, vb. impf. darunter hervorstoßen: darunter hervorwachsen: za vsacih osem ali štirinajst dni so izpodpehavale druge nove gobe, LjZv.
  51. izpodpȏłzək, -zka, m. das einmalige Ausgleiten, C.
  52. izpodpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, Šol., C.; da moje stopinje ne izpodpolznejo, Trub.; — tudi: i. se, C., Jan.
  53. izpodpołzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodpolzniti; izpodpolzujo in padajo, Trub.
  54. izpodsẹ́kati, -sẹ̑kam, -čem, vb. pf. unten abhauen, unterhacken, Cig.
  55. izpodsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodsekati, Cig.
  56. izpodsnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izpodsneti, Cig.
  57. izpodsnę̑tək, -tka, m. das unten weggenommene Stück, Z.
  58. izpodsnę́ti, -snámem, vb. pf. von unten wegnehmen, Cig., C.
  59. izpodsółnčən, -čna, adj. izpodsȏłnčni veter = podsolnčnik, Let.
  60. izpodtəkníti se, -táknem se, vb. pf., Cig., pogl. spotekniti se.
  61. izpodvę̑za, f. das Schnürband, Cig.; das Strumpfband, Lašče- Erj. (Torb.); das Band unten an kurzen Hosen und an hohen Stiefeln, (izpódveza), Polj.
  62. izpodvę́zati, -žem, vb. pf. unten verbinden, unterbinden; bradavico i., die Warze abschnüren, Cig.
  63. izpodvezník, m. jermen, ki veže vožo s cepcem in ročnikom, BlKr.
  64. izpodvotlíti, -ím, vb. pf. unterhöhlen, Jan. (H.).
  65. izpodvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. dacijo i., den Zoll verfahren (= an der Zollstätte auf einem Nebenwege vorüberfahren), V.-Cig.
  66. izpodžȃgati, -am, vb. pf. unten durchsägen, untersägen; drevo i., umsägen, Cig., M.
  67. izpogíniti, -gı̑nem, vb. pf. = poginiti, (spog-) Mik.
  68. izpógniti, -pǫ́gnem, vb. pf. = upogniti, Cig.
  69. izpǫ́janje, n. die Vertreibung, Let.
  70. izpǫ́jati, -am, I. vb. impf. ad izpoditi; ausweisen, ausbannen, Cig.; — II. vb. pf. i. se, aufhören brunstig zu sein, Z.; — sich abbuhlen, Cig.
  71. izpǫ̑ka, f. = razpoka, Cig.
  72. izpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) hinauspeitschen, hinausprügeln, davonjagen; Francoze so izpokali iz dežele, Cv.; i. koga iz službe, Cig.; — i. koga, jemanden abprügeln, C.; — 2) Risse bekommen, Z.; tudi: i. se, Cig.; izpokan, voll Risse, Sprünge, jvzhŠt.
  73. izpǫ́kavica, f. vor Hitze lechzender Erdboden, vzhŠt.- C.
  74. izpokláti, -kǫ́ljem, vb. pf. = poklati, ogr.- C.
  75. izpoklína, f. = razpoklina, die Ritze, die Spalte, C.
  76. izpokljáti se, -ȃm se, vb. pf. zerknistern: sol se je izpokljala, Cig.
  77. izpǫ̑knja, f. die Spalte, die Kluft, C.
  78. izpolȃganje, n. das Aussetzen (von Kindern), Vest.
  79. izpolȃgati, -am, I. vb. impf. ad izpoložiti, nk.; — II. vb. pf. als Viehfutter verbrauchen, verfüttern, C.
  80. izpolẹ́niti, -lẹ̑nim, vb. pf. in Scheite schlagen, Cig.
  81. izpolẹ́titi se, -lẹ̑tim se, vb. pf. sommerliche Kleidung anlegen, C.
  82. izpǫ̑ljək, -ljka, m. das ausgewundene, schlechte Getreide, M.; das Unterkorn, Cig.; pl. izpoljki = občinki, C.; — prim. izplavki.
  83. izpȏłnək, -nka, m. die Ausfüllung, der Lückenbüßer, Jan.
  84. izpolnı̑təv, -tve, f. 1) die Ausfüllung; — 2) die Erfüllung; i. obljube; — der Vollzug, Cig., Jan.
  85. izpółniti, -półnim, vb. pf. 1) voll machen, ausfüllen; i. sod; vollständig zurücklegen: 60. leto je izpolnil; ovce so zobe izpolnile, haben aufgehört Zähne zu setzen, Cig.; i. mesto, eine Stelle mit einer Ziffer besetzen ( math.), Cig. (T.); — 2) erfüllen; željo, voljo komu i.; dolžnost, obljubo, besedo i.; — vollziehen, vollstrecken: i. zapoved; — i. se, in Erfüllung gehen, verwirklicht werden.
  86. izpołnjáča, f. das Gießschaff, C.
  87. izpołnjávati, -am, vb. impf. = izpolnjevati, Mur., Mik.; sode izpolnjavamo, jvzhŠt.
  88. izpołnjénje, n. 1) die Ausfüllung; — 2) die Erfüllung.
  89. izpołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpolniti; 1) ausfüllen; sode i.; — 2) erfüllen; zapovedi božje, nauke učiteljev i.
  90. izpolnjevȃvəc, -vca, m. der Befolger, der Vollzieher, (-polnov-) Cig., Jan.
  91. izpolnováti, -újem, vb. impf., Cig., Jan., pogl. izpolnjevati.
  92. izpològ, -lóga, m. die Aussetzung (eines Kindes), DZ.
  93. izpoložę́nəc, -nca, m. der Aussetzling, Cig.
  94. izpoložénje, n. i. otroka, die Aussetzung, die Weglegung des Kindes, Cig., C.
  95. izpoložíti, -ím, vb. pf. aussetzen (ein Kind), Cig., Jan., nk.
  96. izpȏłzək, -zka, m. die Entgleitung, die Abweichung, Mur., C., Ravn.; — prim. izmuzek.
  97. izpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. heraus-, hervorgleiten, Cig.; entgleiten: kaj gladkega lahko izpolzne iz rok, BlKr.; — ausgleiten, Z.
  98. izpomȃljati, -am, vb. impf. ad izpomoliti; i. nogo, spreizen, hoditi nogo izpomaljaje (der Spreizgang), Telov.
  99. izpomòł, -móla, m. das Spreizen, die Vorhebehalte, Telov.
  100. izpomolíti, -ím, vb. pf. spreizen: i. nogo, Telov.

   56.497 56.597 56.697 56.797 56.897 56.997 57.097 57.197 57.297 57.397  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA