Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (56.901-57.000)

  1. izpláhniti, -plȃhnem, vb. pf. = izplakniti, Mur., Jan., jvzhŠt.
  2. izplahováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplahniti, Jan.
  3. izplákati, * -plȃkam, -čem, vb. pf. 1) i. si očí, sich die Augen ausweinen, C.; — 2) i. se, sich ausweinen, Mur., nk.
  4. izplákniti, -plȃknem, vb. pf. ausspülen, ausschwemmen; i. škaf, sod.
  5. izplakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplakniti; ausspülen, ausschwemmen; i. in pomivati materi pomagam, Ravn. (Abc.).
  6. izplamenẹ́ti, -ím, vb. pf. zuende lodern, auslodern, Cig.
  7. izplamtẹ́ti, -ím, vb. pf. = izplameneti, Cig.
  8. izplášiti, -plȃšim, vb. pf. herausscheuchen, Cig.
  9. izplȃtək, -tka, m. die Auszahlung, C.
  10. izplátən, -tna, adj. = izplačen, Jan. (H.).
  11. izpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. 1) ausschöpfen: Cig., Jan.; i. vodo iz jarka z lopato, ausschaufeln, Cig.; vodo iz čolna i., Z.; mošt i. iz kadi, Vrtov. (Vin.), jvzhŠt.; — durch Schöpfen leer machen: i. mlako, SlGor.; — 2) durch Schwingen reinigen, ausschwingen; i. oves, pšenico; pšenico s plevami i., = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.
  12. 1. izplatíti, -ím, vb. pf. 1) flach bearbeiten: = na plat iztesati, C.; — 2) i. se, sich schiefern, Cig.
  13. 2. izplatíti, -ím, vb. pf. = izplačati, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  14. izplávati, -plȃvam, vb. pf. herausschwimmen, i. iz vode.
  15. izplȃvək, -vka, m. izplavki, = kar se izpolje pri žitu, občinki, C.
  16. izplavíti, -plavím, vb. pf. ausschwemmen, Mur., Cig., Jan.; i. perilo, Mur.; posodo i., C.; dež je polja izplavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.
  17. izpláziti se, -plȃzim se, vb. pf. herausschliefen, herauskriechen; težko se je izplazil iz soda, jvzhŠt.
  18. izpléčenəc, -nca, m. der sich die Achsel verrenkt hat, V.-Cig.
  19. izpléčiti, -im, vb. pf. i. se, sich das Achselbein verrenken, Cig.; i. si roko, Svet. (Rok.).
  20. izplę́sati, -šem, vb. pf. austanzen; — i. črevlje, abtanzen, Cig.; — i. se, sich durch Tanzen erschöpfen, Cig.
  21. izplẹ́snẹti, -nẹjem, vb. pf. verschimmeln; kruh je izplesnel.
  22. izplẹ́sniti, -im, vb. pf., pogl. izplesneti, in prim. plesneti.
  23. izplésti, -plétem, vb. pf. 1) fertig flechten, ausflechten; — i. dekleta, den Mädchen die Zöpfe fertig flechten, jvzhŠt.; — 2) i. se, sich herauswinden, Cig.; — sich entwickeln: vojska se bo izplela, Cig.
  24. izplẹ́šiti, -plẹ̑šim, vb. pf. kahl machen, lichten: gozd i., Cig.
  25. izplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad izplesti.
  26. izpletę́nka, f. die Kranzeljungfer; ( nav. spl-).
  27. izplẹ́ti, -plẹ́vem, -plẹ́jem, vb. pf. ausjäten, ausraufen; plevel i. iz nasada; — mit List entlocken, C.; denar i. komu iz žepa, Cig.; tudi: i. koga, jemanden lausen, Cig.; — i. jo, i. se, sich wegstehlen, heimlich entschlüpfen, Cig., C.
  28. izplẹ́vanje, n. das Ausjäten, M.
  29. izplẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpleti; ausjäten; ljuljko i., Trub.
  30. izplevẹ́ti, -ím, vb. pf. schal werden, Cig. (T.); prim. plevek.
  31. izplevšati, * -am, vb. pf. zrnje iztepsti iz klasov, Z.; (Hirse) ausschlagen, Jan. (H.).
  32. izplẹ̑zati, -zam, vb. pf. herausklettern, Cig.
  33. izpljəváti, -pljújem, vb. pf. = izpljuvati, Cig.
  34. izpljȗnək, -nka, m. das Ausgespuckte, C.
  35. izpljúniti, -pljȗnem, vb. pf. ausspucken: i. kaj.
  36. izpljȗskati, -am, vb. pf. durch mehrmaliges Schlenkern herausbringen, herausschlenkern: vodo iz kupice, Cig.
  37. izpljúskniti, -pljȗsknem, vb. pf. = izpljusniti, Z.
  38. izpljúsniti, -pljȗsnem, vb. pf. herausschlenkern: vodo iz kupice i., Cig.; — besedo i., mit einem Worte herausplatzen, SlN.
  39. izpljuváti, -pljújem, -pljúvam, vb. pf. durch Spucken herausbringen, ausspucken; veliko krvi i.
  40. izpljȗvək, -vka, m. das Ausgespuckte, Valj. (Rad).
  41. izplodíti, -ím, vb. pf. aushecken (Junge) ausbringen, Jan.; — pren. erzeugen, C.
  42. izplǫ́skati, * -am, vb. pf. auspatschen, Cig.; — durch Klatschen beschimpfen und vertreiben, Cig.
  43. izplúti, -plóvem, vb. pf. herausschwimmen, C.
  44. izplúžiti, -plȗžim, vb. pf. ausackern, Z.
  45. izpo-, praef. ( nav. spo-); v nekterih krajih se sploh spo-, t. j. izpo- govori nam. po-, n. pr.: spoklati, spomoriti, t. j. izpoklati, izpomoriti = poklati, pomoriti; pomen se nekoliko okrepi, pa se bistveno ne izpremeni; prim. Mik. (V. Gr. IV. 331.); besede, ki jih tu ne najdeš, išči pod: spo-.
  46. izpočítati, * -am, vb. impf. 1) nachzählen, nachrechnen, Jarn., Mur.; — 2) vorwerfen, Jan., M., Tolm.
  47. izpočitávanje, n. das Vorwerfen, kajk.- Valj. (Rad).
  48. izpočitávati, -am, vb. impf. Vorwürfe machen, vorwerfen, kajk.- Valj. (Rad), Tolm.
  49. izpočı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, Jan.
  50. izpočíti se, -čı̑jem se, vb. pf. völlig ausruhen; izpočit, der ausgeruht hat: izpočit konj; izpočita prst, zemlja.
  51. izpočitováti, -ȗjem, vb. impf. = izpočitavati, Vorwürfe machen, (spo-) SlN.
  52. izpòd, I. praep. c. gen. unter — hervor; izpod skale voda teče; izpod njive rudo kopajo, man gräbt das unter dem Acker liegende Erz aus, Mur.; — II. praef. kaže, da ima dejanje spodaj, pod kako rečjo, svoj začetek: izpodbosti konja.
  53. izpodbȃda, f. die Anspornung, Cig., Jan., C.
  54. izpodbȃdanje, n. das Anspornen, die Anreizung, Cig., nk.
  55. izpodbȃdati, -am, vb. impf. ad izpodbosti; 1) anspornen; i. konja; — aufstacheln, aufmuntern: i. koga k čemu; — 2) izpodbada me, ich habe Seitenstechen, Ljub.
  56. izpodbȃdavəc, -vca, m. der Ansporner, der Anreizer, Cig.
  57. izpodbȃdək, -dka, m. der Antrieb, der Reiz, Cig., Jan., C., Rog., Ravn.- Valj. (Rad); i. k radodarnosti, nk.
  58. izpodbadljìv, -íva, adj. anspornend, aufmunternd, anregend, Cig., Jan.
  59. izpodbȃdoma, adv. spornstreichs, M.
  60. izpodbẹ́ł, m. der Huflattich (tussilago), Habd.- Mik., M., Burg.
  61. izpodbəzáti, -ȃm, vb. pf. anspornen, C.
  62. izpodbíjanje, n. die Bestreitung, die Bekämpfung, Cig.
  63. izpodbíjati, -am, vb. impf. ad izpodbiti; darunter wegschlagen: nogo i. komu, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — bestreiten, bekämpfen, anfechten: trditev, mnenje i., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; i. pravice, DZ.; izpodbijan, angefochten, DZ.
  64. izpodbijȃvəc, -vca, m. der Bekämpfer, Cig.
  65. izpodbíti, -bı̑jem, vb. pf. darunter wegschlagen: stebre i.; i. komu nogo, einem ein Bein unterschlagen, Cig., Telov.; — mit Erfolg bestreiten, widerlegen: trditev, dokaz i., Cig., Jan., nk.
  66. izpodbítje, n. die Widerlegung, Cig.
  67. izpodbòd, -bóda, m. die Anspornung, der Antrieb, Cig., C.
  68. izpodbȏdək, -dka, m. = izpodbadek, Vrtov. (Vin.).
  69. izpodbȏdljaj, m. die Anspornung, der Antrieb, Jan., M., C.; koliki izpodbodljaj za vsacega! Ravn.- Valj. (Rad).
  70. izpodbòj, -bója, m. die Bestreitung z. B. der Rechtmäßigkeit einer Ehe, Valj. (Rad).
  71. izpodbósti, -bódem, vb. pf. anspornen: konja i., dem Pferde die Sporen geben; — aufstacheln, anreizen; i. koga k čemu.
  72. izpodbȗd, m. die Aufmunterung, Cig.
  73. izpodbȗda, f. die Aufmunterung, Jan., nk.
  74. izpodbȗdək, -dka, m. = izpodbud, Jan.
  75. izpodbúdən, -dna, adj. = izpodbudljiv, Cig., Jan., nk.
  76. izpodbudílọ, n. die Aneiferung, die Aufmunterung: v izpodbudilo, Levst. (Nauk).
  77. izpodbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, den Impuls geben, Cig., Jan., nk.; geistig erbauen, Cig., Jan.
  78. izpodbudljìv, -íva, adj. aufmunternd, Cig.; izpodbudljivi ukazi, Navr. (Kop. sp.); — erbaulich, C.
  79. izpodbudljívost, f. die Erbaulichkeit, C.
  80. izpodbȗdnica, f. die Ermunterungsrede, Cig.
  81. izpodbȗja, f. die Aufmunterung, nk.; — die geistige Erbauung, Jan.
  82. izpodbújanje, n. das Aufmuntern, das Aneifern, Cig., nk.
  83. izpodbújati, -am, vb. impf. ad izpodbuditi, aufmuntern: i. koga k čemu, Cig., Jan., nk.; — geistig erbauen, Cig., Jan.
  84. izpodbujénje, n. die Aufmunterung, Cig.
  85. izpodcẹ́jati, -am, vb. impf. unterhalb abrinnen lassen: izpod hrušek so sok izpodcejali in pili, Svet. (Rok.).
  86. izpodglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. unternagen, Cig.
  87. izpodíti, -ím, vb. pf. herausjagen, herausscheuchen; živad iz vrta i.; — davonjagen, i. koga od hiše kakor psa; iz službe i. koga.
  88. izpodjẹ́dati, -am, vb. impf. ad izpodjesti; 1) unterhalb abfressen, unterfressen: črv izpodjeda drevo; — unterspülen: Sava breg izpodjeda; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — sich an jemandes Stelle drängen, ihn eines Vortheils zu berauben suchen, Cig.
  89. izpodjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) unterhalb abfressen, unterfressen; črv je drevesce izpodjedel; unterspülen: breg i.; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — jemanden verdrängen, eines Vortheils berauben, Cig.
  90. izpodkȃpati, -am, vb. impf. ad izpodkopati; untergraben; — i. komu poštenje in čast, Navr. (Kop. sp.).
  91. izpodkídati, -kı̑dam, vb. pf. darunter hinwegwerfen, -räumen: gnoj i., ausmisten, Z.
  92. izpodkidováti, -ȗjem, vb. impf. ausmisten, C., Z.
  93. izpodkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Cig.; — die Erschütterung ( fig.), Cig.; — 2) der unterirdische Gang: kunčevi in lisičini izpodkopi, Let.; — die Mine, Cig.
  94. izpodkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. untergraben, unterminieren; — erschüttern ( fig.), Cig., nk.
  95. izpodkopávati, -am, vb. impf. ad izpodkopati.
  96. izpodkopováti, -ȗjem, vb. impf. = izpodkopavati, Cig.
  97. izpodkopovȃvəc, -vca, m. der Untergräber, Cig.; i. javnega reda in pokoja, der Wühler, Cig.
  98. izpodlȃmljati, -am, vb. impf. ad izpodlomiti, Cig.
  99. izpodlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) unter etwas hin kriechen: i. plot, Vrt.; — z nožem i., mit dem Messer darunter fahren (und von unten aufschneiden), C.; — 2) beschleichen, Mur., Cig., C.; izpodlezli so ga, sie sind auf seine Schleichwege gekommen, Mur.; — 3) jemanden hinterlistig aus seinem Vortheile verdrängen, ausstechen, Cig., C.; i. ga hoče, Mur., Met.; — 4) erkriechen, erschleichen: i. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.).
  100. izpodlèt, -lę́ta, m. der Fehlschlag, das Misslingen, Cig., nk.

   56.401 56.501 56.601 56.701 56.801 56.901 57.001 57.101 57.201 57.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA