Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (56.897-56.996)

  1. izplačı̑łnica, f. der Zahlungsbogen, Jan. (H.).
  2. izplačílọ, n. die Ausbezahlung, Cig., Jan.
  3. izplačljìv, -íva, adj. = izplačen, Cig.
  4. izpláčnost, f. die Zahlbarkeit, die Fälligkeit, Jan. (H.).
  5. izpláhniti, -plȃhnem, vb. pf. = izplakniti, Mur., Jan., jvzhŠt.
  6. izplahováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplahniti, Jan.
  7. izplákati, * -plȃkam, -čem, vb. pf. 1) i. si očí, sich die Augen ausweinen, C.; — 2) i. se, sich ausweinen, Mur., nk.
  8. izplákniti, -plȃknem, vb. pf. ausspülen, ausschwemmen; i. škaf, sod.
  9. izplakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplakniti; ausspülen, ausschwemmen; i. in pomivati materi pomagam, Ravn. (Abc.).
  10. izplamenẹ́ti, -ím, vb. pf. zuende lodern, auslodern, Cig.
  11. izplamtẹ́ti, -ím, vb. pf. = izplameneti, Cig.
  12. izplášiti, -plȃšim, vb. pf. herausscheuchen, Cig.
  13. izplȃtək, -tka, m. die Auszahlung, C.
  14. izplátən, -tna, adj. = izplačen, Jan. (H.).
  15. izpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. 1) ausschöpfen: Cig., Jan.; i. vodo iz jarka z lopato, ausschaufeln, Cig.; vodo iz čolna i., Z.; mošt i. iz kadi, Vrtov. (Vin.), jvzhŠt.; — durch Schöpfen leer machen: i. mlako, SlGor.; — 2) durch Schwingen reinigen, ausschwingen; i. oves, pšenico; pšenico s plevami i., = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.
  16. 1. izplatíti, -ím, vb. pf. 1) flach bearbeiten: = na plat iztesati, C.; — 2) i. se, sich schiefern, Cig.
  17. 2. izplatíti, -ím, vb. pf. = izplačati, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  18. izplávati, -plȃvam, vb. pf. herausschwimmen, i. iz vode.
  19. izplȃvək, -vka, m. izplavki, = kar se izpolje pri žitu, občinki, C.
  20. izplavíti, -plavím, vb. pf. ausschwemmen, Mur., Cig., Jan.; i. perilo, Mur.; posodo i., C.; dež je polja izplavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.
  21. izpláziti se, -plȃzim se, vb. pf. herausschliefen, herauskriechen; težko se je izplazil iz soda, jvzhŠt.
  22. izpléčenəc, -nca, m. der sich die Achsel verrenkt hat, V.-Cig.
  23. izpléčiti, -im, vb. pf. i. se, sich das Achselbein verrenken, Cig.; i. si roko, Svet. (Rok.).
  24. izplę́sati, -šem, vb. pf. austanzen; — i. črevlje, abtanzen, Cig.; — i. se, sich durch Tanzen erschöpfen, Cig.
  25. izplẹ́snẹti, -nẹjem, vb. pf. verschimmeln; kruh je izplesnel.
  26. izplẹ́sniti, -im, vb. pf., pogl. izplesneti, in prim. plesneti.
  27. izplésti, -plétem, vb. pf. 1) fertig flechten, ausflechten; — i. dekleta, den Mädchen die Zöpfe fertig flechten, jvzhŠt.; — 2) i. se, sich herauswinden, Cig.; — sich entwickeln: vojska se bo izplela, Cig.
  28. izplẹ́šiti, -plẹ̑šim, vb. pf. kahl machen, lichten: gozd i., Cig.
  29. izplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad izplesti.
  30. izpletę́nka, f. die Kranzeljungfer; ( nav. spl-).
  31. izplẹ́ti, -plẹ́vem, -plẹ́jem, vb. pf. ausjäten, ausraufen; plevel i. iz nasada; — mit List entlocken, C.; denar i. komu iz žepa, Cig.; tudi: i. koga, jemanden lausen, Cig.; — i. jo, i. se, sich wegstehlen, heimlich entschlüpfen, Cig., C.
  32. izplẹ́vanje, n. das Ausjäten, M.
  33. izplẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpleti; ausjäten; ljuljko i., Trub.
  34. izplevẹ́ti, -ím, vb. pf. schal werden, Cig. (T.); prim. plevek.
  35. izplevšati, * -am, vb. pf. zrnje iztepsti iz klasov, Z.; (Hirse) ausschlagen, Jan. (H.).
  36. izplẹ̑zati, -zam, vb. pf. herausklettern, Cig.
  37. izpljəváti, -pljújem, vb. pf. = izpljuvati, Cig.
  38. izpljȗnək, -nka, m. das Ausgespuckte, C.
  39. izpljúniti, -pljȗnem, vb. pf. ausspucken: i. kaj.
  40. izpljȗskati, -am, vb. pf. durch mehrmaliges Schlenkern herausbringen, herausschlenkern: vodo iz kupice, Cig.
  41. izpljúskniti, -pljȗsknem, vb. pf. = izpljusniti, Z.
  42. izpljúsniti, -pljȗsnem, vb. pf. herausschlenkern: vodo iz kupice i., Cig.; — besedo i., mit einem Worte herausplatzen, SlN.
  43. izpljuváti, -pljújem, -pljúvam, vb. pf. durch Spucken herausbringen, ausspucken; veliko krvi i.
  44. izpljȗvək, -vka, m. das Ausgespuckte, Valj. (Rad).
  45. izplodíti, -ím, vb. pf. aushecken (Junge) ausbringen, Jan.; — pren. erzeugen, C.
  46. izplǫ́skati, * -am, vb. pf. auspatschen, Cig.; — durch Klatschen beschimpfen und vertreiben, Cig.
  47. izplúti, -plóvem, vb. pf. herausschwimmen, C.
  48. izplúžiti, -plȗžim, vb. pf. ausackern, Z.
  49. izpo-, praef. ( nav. spo-); v nekterih krajih se sploh spo-, t. j. izpo- govori nam. po-, n. pr.: spoklati, spomoriti, t. j. izpoklati, izpomoriti = poklati, pomoriti; pomen se nekoliko okrepi, pa se bistveno ne izpremeni; prim. Mik. (V. Gr. IV. 331.); besede, ki jih tu ne najdeš, išči pod: spo-.
  50. izpočítati, * -am, vb. impf. 1) nachzählen, nachrechnen, Jarn., Mur.; — 2) vorwerfen, Jan., M., Tolm.
  51. izpočitávanje, n. das Vorwerfen, kajk.- Valj. (Rad).
  52. izpočitávati, -am, vb. impf. Vorwürfe machen, vorwerfen, kajk.- Valj. (Rad), Tolm.
  53. izpočı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, Jan.
  54. izpočíti se, -čı̑jem se, vb. pf. völlig ausruhen; izpočit, der ausgeruht hat: izpočit konj; izpočita prst, zemlja.
  55. izpočitováti, -ȗjem, vb. impf. = izpočitavati, Vorwürfe machen, (spo-) SlN.
  56. izpòd, I. praep. c. gen. unter — hervor; izpod skale voda teče; izpod njive rudo kopajo, man gräbt das unter dem Acker liegende Erz aus, Mur.; — II. praef. kaže, da ima dejanje spodaj, pod kako rečjo, svoj začetek: izpodbosti konja.
  57. izpodbȃda, f. die Anspornung, Cig., Jan., C.
  58. izpodbȃdanje, n. das Anspornen, die Anreizung, Cig., nk.
  59. izpodbȃdati, -am, vb. impf. ad izpodbosti; 1) anspornen; i. konja; — aufstacheln, aufmuntern: i. koga k čemu; — 2) izpodbada me, ich habe Seitenstechen, Ljub.
  60. izpodbȃdavəc, -vca, m. der Ansporner, der Anreizer, Cig.
  61. izpodbȃdək, -dka, m. der Antrieb, der Reiz, Cig., Jan., C., Rog., Ravn.- Valj. (Rad); i. k radodarnosti, nk.
  62. izpodbadljìv, -íva, adj. anspornend, aufmunternd, anregend, Cig., Jan.
  63. izpodbȃdoma, adv. spornstreichs, M.
  64. izpodbẹ́ł, m. der Huflattich (tussilago), Habd.- Mik., M., Burg.
  65. izpodbəzáti, -ȃm, vb. pf. anspornen, C.
  66. izpodbíjanje, n. die Bestreitung, die Bekämpfung, Cig.
  67. izpodbíjati, -am, vb. impf. ad izpodbiti; darunter wegschlagen: nogo i. komu, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — bestreiten, bekämpfen, anfechten: trditev, mnenje i., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; i. pravice, DZ.; izpodbijan, angefochten, DZ.
  68. izpodbijȃvəc, -vca, m. der Bekämpfer, Cig.
  69. izpodbíti, -bı̑jem, vb. pf. darunter wegschlagen: stebre i.; i. komu nogo, einem ein Bein unterschlagen, Cig., Telov.; — mit Erfolg bestreiten, widerlegen: trditev, dokaz i., Cig., Jan., nk.
  70. izpodbítje, n. die Widerlegung, Cig.
  71. izpodbòd, -bóda, m. die Anspornung, der Antrieb, Cig., C.
  72. izpodbȏdək, -dka, m. = izpodbadek, Vrtov. (Vin.).
  73. izpodbȏdljaj, m. die Anspornung, der Antrieb, Jan., M., C.; koliki izpodbodljaj za vsacega! Ravn.- Valj. (Rad).
  74. izpodbòj, -bója, m. die Bestreitung z. B. der Rechtmäßigkeit einer Ehe, Valj. (Rad).
  75. izpodbósti, -bódem, vb. pf. anspornen: konja i., dem Pferde die Sporen geben; — aufstacheln, anreizen; i. koga k čemu.
  76. izpodbȗd, m. die Aufmunterung, Cig.
  77. izpodbȗda, f. die Aufmunterung, Jan., nk.
  78. izpodbȗdək, -dka, m. = izpodbud, Jan.
  79. izpodbúdən, -dna, adj. = izpodbudljiv, Cig., Jan., nk.
  80. izpodbudílọ, n. die Aneiferung, die Aufmunterung: v izpodbudilo, Levst. (Nauk).
  81. izpodbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, den Impuls geben, Cig., Jan., nk.; geistig erbauen, Cig., Jan.
  82. izpodbudljìv, -íva, adj. aufmunternd, Cig.; izpodbudljivi ukazi, Navr. (Kop. sp.); — erbaulich, C.
  83. izpodbudljívost, f. die Erbaulichkeit, C.
  84. izpodbȗdnica, f. die Ermunterungsrede, Cig.
  85. izpodbȗja, f. die Aufmunterung, nk.; — die geistige Erbauung, Jan.
  86. izpodbújanje, n. das Aufmuntern, das Aneifern, Cig., nk.
  87. izpodbújati, -am, vb. impf. ad izpodbuditi, aufmuntern: i. koga k čemu, Cig., Jan., nk.; — geistig erbauen, Cig., Jan.
  88. izpodbujénje, n. die Aufmunterung, Cig.
  89. izpodcẹ́jati, -am, vb. impf. unterhalb abrinnen lassen: izpod hrušek so sok izpodcejali in pili, Svet. (Rok.).
  90. izpodglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. unternagen, Cig.
  91. izpodíti, -ím, vb. pf. herausjagen, herausscheuchen; živad iz vrta i.; — davonjagen, i. koga od hiše kakor psa; iz službe i. koga.
  92. izpodjẹ́dati, -am, vb. impf. ad izpodjesti; 1) unterhalb abfressen, unterfressen: črv izpodjeda drevo; — unterspülen: Sava breg izpodjeda; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — sich an jemandes Stelle drängen, ihn eines Vortheils zu berauben suchen, Cig.
  93. izpodjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) unterhalb abfressen, unterfressen; črv je drevesce izpodjedel; unterspülen: breg i.; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — jemanden verdrängen, eines Vortheils berauben, Cig.
  94. izpodkȃpati, -am, vb. impf. ad izpodkopati; untergraben; — i. komu poštenje in čast, Navr. (Kop. sp.).
  95. izpodkídati, -kı̑dam, vb. pf. darunter hinwegwerfen, -räumen: gnoj i., ausmisten, Z.
  96. izpodkidováti, -ȗjem, vb. impf. ausmisten, C., Z.
  97. izpodkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Cig.; — die Erschütterung ( fig.), Cig.; — 2) der unterirdische Gang: kunčevi in lisičini izpodkopi, Let.; — die Mine, Cig.
  98. izpodkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. untergraben, unterminieren; — erschüttern ( fig.), Cig., nk.
  99. izpodkopávati, -am, vb. impf. ad izpodkopati.
  100. izpodkopováti, -ȗjem, vb. impf. = izpodkopavati, Cig.

   56.397 56.497 56.597 56.697 56.797 56.897 56.997 57.097 57.197 57.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA