r (56.697-56.796)

56697. iznȃšati, -am, vb. impf. ad iznesti; 1) heraustragen, Mur., Cig., Jan.; — 2) = raznašati, verleumden, M.; — 3) ( germ.) betragen, ausmachen, Cig., Jan., Cig. (T.); prim. iznesti 3).
56698. iznášləc, -šləca, (-šəłca), m. der Erfinder, Šol., Bes.
56699. iznebȃva, f. das Loswerden, die Befreiung, C.; — prim. iznebiti se.
56700. iznebávljati se, -am se, vb. impf. ad iznebiti se; los zu werden suchen, sich entledigen, sich befreien: i. se koga, česa, Jan., Fr.- C.
56701. iznebı̑tək, -tka, m. der Abortus, C.
56702. iznebı̑təv, -tve, f. die Entäußerung, Cig., Jan.
56703. iznebíti se, -ím se, (-bǫ̑m se, -bǫ̑dem se, Mik., Trub., Levst.), vb. pf. loswerden, sich entäußern, befreit werden; i. se koga, česa; i. se dolgov; da smo se le tega sitneža iznebili! — otroka se i., abortieren, Jan.; — etwas von sich geben: do bedakov se ni nikoli nepotrebne besede iznebil, Ravn.; i. se kake neumne, etwas Dummes aussprechen, Nov.
56704. iznebı̑tnica, f. ein Weib, das abortiert hat, C.
56705. iznebı̑tva, f. = iznebitev, C.
56706. iznebívati se, -am se, vb. impf. ad iznebiti se.
56707. iznemȃgati, -am, vb. impf. ad iznemoči; schwach werden, erliegen, Cig., Vrt.; Turku iznemaga upehani kristjan, Levst. (Zb. sp.).
56708. iznẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izneti; herausnehmen: bratu troho i., Krelj; i. komu oči, Vrt.
56709. iznemóči, -mǫ́rem, vb. pf. = obnemoči, kraftlos werden, erliegen, Cig., Jan.; Ali vedi, kakor se je brzo porodila, Hitro zopet iznemore in ugasne (jeza), Levst. (Zb. sp.); ohnmächtig werden, C.; iznemǫ́gəł, -mógla, entkräftet, abgespannt, Jan., C.
56710. iznemǫ́glost, f. die Erschöpfung, die Abgespanntheit, Jan., SlN.
56711. iznenȃda, adv. unverhofft, Cig., Jan.; (iz nenada), Mik., LjZv.
56712. iznenȃdba, f. die Ueberraschung, Cig. (T.).
56713. iznenȃde, adv. = iznenada, Mur., Met.
56714. iznenádən, -dna, adj. unerwartet, Jan.; iznenadna novica, Jurč.; — aus dem Stegreif, Cig. (T.).
56715. iznenȃdi, adv. = iznenada, Cig., Jan.
56716. iznenȃdice, adv. = iznenada, vzhŠt.- C.
56717. iznenáditi, -nȃdim, vb. pf. überraschen, Cig. (T.), nk.
56718. iznenádjenje, n. die Ueberraschung, nk.
56719. iznenȃdoma, adv. = iznenada, Z.
56720. iznȇsək, -ska, m. der Betrag, Jan., Slom.- C.; nav. znesek.
56721. iznesílọ, n. = iznesek, C.
56722. iznésti, -nésem, vb. pf. 1) heraustragen, Mur., Cig., Jan.; na solnce i. kaj, Dol.; — 2) das Gerücht verbreiten: ljudje so iznesli, Z.; prim. raznesti; — 3) ( germ.) betragen, ausmachen, Jan. ( nav. znesti; prim. nem. "austragen" = betragen).
56723. iznę́ti, -námem, vb. pf. herausnehmen: bruno, troho iz očesa i., Krelj; izname dva desetaka, Trub. (Post.); oči i. iz glave, Levst. (Zb. sp.); iznemi sekiro iz tega teplja, Npr.- Erj. (Torb.); — iznet, ausgenommen, DZ.; iznemši, mit Ausnahme, C., Raič (Slov.).
56724. iznevẹ́stən, -tna, adj. unverhofft, Jan.
56725. iznevẹ̑sti, adv. unvermuthet, Mur., Jan., Met., Mik.
56726. iznevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. unwillig machen: iznevoljen, entrüstet, Bleiw. ( Let.).
56727. iznẹ̑ženəc, -nca, m. der Verzärtelte, das Zärtelkind, (zn-) Ravn.- Cig.
56728. iznẹ̑ženost, f. die Verzärtelung: posvetna i., Cv.
56729. iznẹ́žiti, -nẹ̑žim, vb. pf. verzärteln, Cig., Šol., Cig. (T.); — rus.
56730. izníčiti, -nı̑čim, vb. pf. zunichte machen, vernichten, C.; i. se = v nič priti, zugrunde gehen: blago se mi je izničilo, Dol.
56731. izníkati, -kam, -čem, vb. impf. ad 1. iznikniti; entsprießen, Cig.; M.
56732. 1. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. sprießend herauskommen, entsprießen, Cig., Jan.
56733. 2. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. entschwinden, C.; i. iz oči, Vest.
56734. iznı̑ma, f. die Ausnahme, DZ., kajk.- Valj. (Rad).
56735. iznı̑manje, n. das Ausnehmen, die Ausnahme: zapoved božja ne trpi iznimanja, kajk.- Valj. (Rad).
56736. iznı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izneti; ausnehmen, DZ.; iznimajoč vzrok, ein Ausnahmsgrund, Levst. (Pril.).
56737. iznı̑mce, adv. ausnahmsweise, Mik.
56738. iznı̑mək, -mka, m. = iznima; brez iznimka, Zv.
56739. iznı̑mka, f. die Ausnahme, h. t.- Cig. (T.), nk.
56740. iznítiti, -nı̑tim, vb. pf. ausfädeln, die Fäden ausziehen, Cig.
56741. iznı̑žati, -am, vb. pf. niedriger stellen, Z.; ermäßigen, nk.
56742. iznı̑žək, -žka, m. die Ermäßigung, Levst. (Pril.), Nov.
56743. izniževáti, -ȗjem, vb. impf. ad iznižati, Z., nk.
56744. iznòs, -nósa, m. 1) das Hinaustragen, die Austragung, Cig.; — 2) = iznesek, der Betrag, Cig., DZ., SlN.- C.
56745. iznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) mit dem Tragen fertig werden; hlapec je vsa drva iznosil v drvarnico; — 2) austragen (ein Kind), Cig.; gebären, C.; negodno je iznosila, sie hat abortiert, Cig.; — 3) i. se, durch langes Fruchttragen geschwächt werden: trta se je iznosila, M.; — 4) iznošen, abgetragen, abgenützt, Cig.
56746. iznòv, adv. von neuem, neuerdings, (znov) Trub., Dalm., Rec., ( nam. iz nova?).
56747. iznǫ̑va, adv. = iz nova, von neuem, nk.
56748. iznǫ̑vič, adv. = iznova, von neuem, Z.
56749. iznǫ̑vičən, -čna, adj. neu: bati se je iznovičnih vstaj, SlN.
56750. iznúditi, -nȗdim, vb. pf. abdringen, Cig.
56751. izobáliti, -ȃlim, vb. pf. niederwerfen, (zob-) C.; — löschen, tilgen: greh i., ogr.- C.; — = prevrniti, BlKr.; i. se, = prevrniti se, BlKr.
56752. izǫ̑bčenəc, -nca, m. der Excommunicierte, Cig.
56753. izǫ́bčenje, n. der Bann, die Excommunication, Cig., Jan., C.; — die Acht, Cig.
56754. izobčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izobčiti, Jan., nk.
56755. izobčíłən, -łna, adj. Bann-: izobčı̑łno pismo, der Bannbrief, Cig.
56756. izobčílọ, n. die Excommunication, Cig.
56757. izobčı̑təv, -tve, f. die Excommunication, Jan.
56758. izǫ́bčiti, -ǫ̑bčim, vb. pf. ausschließen, Levst. (Nauk); — in den Bann thun, excommunicieren, Cig., Jan., C., nk.
56759. izobẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. aushängen, Cig., nk.; (po nem.).
56760. izobhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. = obhoditi, bereisen, ogr.- C.
56761. izobı̑łən, -łna, adj. reichlich, überschwenglich, Mur., Cig., Jan., C.
56762. izobı̑lje, n. der Ueberfluss, Cig. (T.).
56763. izobı̑łnost, f. die Reichlichkeit, die Ueberschwenglichkeit, Mur.
56764. izobı̑łšati, -am, vb. pf. vermehren, Cig.
56765. izobjẹ́stiti se, -jẹ̑stim se, vb. pf. muthwillig werden, C.
56766. izǫ́bliti, -ǫ̑blim, vb. pf. abrunden, Cig.
56767. izoblǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, nk.
56768. izobǫ́kati, -am, vb. pf. = izoblokati, Cig., Jan.
56769. izočítati, -ı̑tam, vb. pf. = objaviti, Vod. (Izb. sp.).
56770. izogìb, -gíba, m. das Ausweichen: znamenje izogiba, das Ausweichsignal, DZ.
56771. izogíbati se, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad izogniti se; ausweichen; i. se koga (česa), jemanden (etwas) meiden, fliehen.
56772. izogı̑bək, -bka, m. etwas, dem man ausweichen muss: stal je po cele ure poleg biljarda ali poleg kvartne mize, igralcem napotje, točajem izogibek, Jurč.
56773. izogíbən, -bna, adj. 1) das Ausweichen betreffend: izogı̑bno znamenje, das Ausweichsignal, DZ.; — 2) ausweichend: i. odgovor, Cig. (T.); — 3) vermeidlich, Jan. (H.).
56774. izogljenẹ́ti, * -ím, vb. pf. verkohlen ( intr.), Cig.
56775. izogljeníti, * -ím, vb. pf. in Kohle verwandeln, C.; — i. se, = izogljeneti, Cig.
56776. izogljiti, *** -im, vb. pf. = izogljeniti, Cig.
56777. izǫ̑hati, -am, vb. pf. = izvohati, Dol.- Z.
56778. izohimēna, f. črta enake srednje zimske topline, die Isochimene ( geogr.), Cig. (T.), Jes.
56779. izok, m. die Cicade, Jurč. (Tug.); — stsl.
56780. izolı̑ka, f. die Ausbildung, C.
56781. izolı̑kati, -am, vb. pf. ausbilden, Let.
56782. izomı̑ka, f. die Ausbildung, nk.; praktična i., DZ.
56783. izomı̑kati, -kam, -čem, vb. pf. ausbilden, Cig.
56784. izonẹ́gati, -am, vb. pf. eine Handlung, die man augenblicklich nicht bestimmt nennen kann, vollenden, Cig.
56785. izonẹgáviti, -ȃvim, vb. pf. = izonegati, Z.
56786. izongáviti, -ȃvim, vb. pf. = izonegati, Cig.
56787. īzop, m. neka rastlina: der Ysop (hyssopus).
56788. izopáčenost, f. = izpačenost, die Verdorbenheit, die Verkehrtheit, Vest.
56789. izopačevȃnje, n. die Verfälschung, Cig. (T.), DZ.; i. javnih kreditnih listov, DZ.
56790. izopačı̑telj, m. der Verderber, C.
56791. izopáčiti, -im, vb. pf. = izpačiti; verderben, corrumpieren, C., nk.; verfälschen, h. t.- Cig. (T.); verkehrt darstellen, Cig. (T.); — izopačen kristal, missgebildet, Erj. (Min.).
56792. izopȃka, f. die Fälschung, DZ.
56793. izostȃjati, -am, vb. impf. ad izostati; ausbleiben, Jan., nk.; iz šole i., časniki izostajajo, nk.
56794. izostȃnək, -nka, m. das Ausbleiben, Jan. (H.); — das Ausgebliebene, Jan. (H.).
56795. izostȃnje, n. das Ausbleiben, DZ.
56796. izostáti, -stȃnem, vb. pf. ausbleiben, Jan., nk.; (po nem.).

   56.197 56.297 56.397 56.497 56.597 56.697 56.797 56.897 56.997 57.097  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani