Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (56.601-56.700)

  1. izmešę́titi, -ę̑tim, vb. pf. = izmešetariti, Z.
  2. izmèt, -mę́ta, m. das Ausgeworfene, der Auswurf ( z. B. einer Mine), Cig.; — das Verworfene, der Abschaum, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Valj. (Rad).
  3. izmẹtálọ, n. = iztrebilo, das Ausführungsorgan ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  4. izmetanína, f. das Strandgut, Jan.
  5. izmẹ́tanje, n. 1) das Hinauskehren; — 2) das Auskehren, das Ausfegen.
  6. 1. izmétati, -mę́čem, I. vb. pf. 1) das Herauswerfen beenden; i. kamenje iz jame; veliko krvi iz sebe i.; — i. zobe, ausbrechen, die letzten Lamm- oder Füllenzähne verlieren (o ovcah in konjih), Cig.; — 2) i. se, in die Kolben schießen: sirek se je izmetal, Vrsno- Erj. (Torb.); — II. izmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izvreči, izmetati I., 1) auswerfen, Cig., Mik.; ausschließen: izmetajoč vzrok, ein Ausschließungsgrund, Levst. (Pril.); — 2) i. se, Aehren ansetzen: ječmen se je izmetal, Dalm.; — tvor se izmeče, bildet sich, Z.; — žužki se izmečejo, kriechen aus, Vrt.
  7. 2. izmẹ́tati, * -am, vb. impf. ad izmesti; herausfegen, ausfegen.
  8. izmetávati, -am, vb. impf. ad izvreči, izmetati I.; 1) herauswerfen; (werfend) ausladen; vrage i., die Teufel austreiben, ogr.- Valj. (Rad); — 2) zobe i., daran sein, die Lamm- oder Füllenzähne zu verlieren, ausbrechen (o ovcah in konjih), Cig.; — 3) i. se, in Aehren schießen, Aehren ansetzen; pšenica se izmetava, vzhŠt.- C.; — tvor se izmetava, bildet sich, Z.; — 4) i. se po kom, jemandem nachgerathen, Ravn.
  9. 1. izmẹ̑tək, -tka, m. das Ausgeworfene, der Auswurf, der Ausschuss, Cig., Jan., nk.; — izmetki, die Excremente, Vrt.; die Auswurfstoffe, DZkr.
  10. 2. izmẹ̑tək, -tka, m. das Auskehricht, der Mist, C., Valj. (Rad).
  11. izmę́ti, -mánem, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; i. se, infolge des Schüttelns und Reibens herausfallen, sich ausrühren (o žitu), Cig.; — 2) das Reiben beenden; i. proso: austreten, Cig., M., Kr.
  12. izmetína, f. = 2. izmetek, das Kehricht, Z.
  13. izmetljaj, m. das Geschwür, Z., Notr.
  14. izmetováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvreči, auswerfen; ausschießen, ausmerzen, Cig.
  15. izməzẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Cig.
  16. izmę́zniti se, -mę̑znem se, vb. pf. sich entwinden, C.
  17. izmíjati, -am, vb. impf. ad izmiti, = izmivati, Cig.
  18. izmíkanje, n. 1) das Ausreißen; — 2) das Entrücken; — das Entwenden; — prim. izmikati.
  19. izmíkati, -mı̑kam, -čem, I. vb. impf. ad izmekniti; 1) ausreißen: kokolj i., ausjäten, vzhŠt.- C.; — 2) entrücken, wegrücken; — i. se, entgleiten, aus seiner Lage weichen, Cig.; sich fortstehlen, Cig.; — II. vb. pf. 1) izmı̑kati, -am, das Hecheln beenden, aushecheln, fertig hecheln; vse predivo i.; — 2) ausbilden: Vodnik je prvi izmikal glasove slovenski liri, Glas.
  20. izmikljìv, -íva, adj. ausweichend: i. odgovor, nk.
  21. izmikováti, -ȗjem, vb. impf. = izmikati I.
  22. izmíljanje, n. die Erosion, Cig. (T.).
  23. izmíljati, -mı̑ljam, vb. impf. ad izmleti, Cig.
  24. izmisati se, -am se, vb. pf. sich ausmausen, Cig.
  25. izmı̑səł, -sla, m. = izmišljaj, Cig. (T.).
  26. izmísəłn, -səłna, adj. = izmišljiv, Jan. (H.).
  27. izmı̑slək, -sləka, (-səłka), m. die Erdichtung, Cig., Navr. (Kop. sp.); to so prazni izmisleki, das sind faule Fische, Cig.
  28. izmísliti, -mı̑slim, vb. pf. ersinnen, erdichten, erfinden; i. (si) kaj; to si (si) ti izmislil, das ist deine Erfindung; izmišljen, ersonnen, erdichtet; izmišljene pripovedke; fingiert, Cig. (T.); izmišljeno ime.
  29. izmı̑šljaj, m. die Erdichtung, Cig. (T.).
  30. izmišljálọ, n. der Spintisierer ( zaničlj.), Cig. (T.); — hs.
  31. izmíšljanje, n. das Ersinnen, das Erdichten; i. besed, Cig.
  32. izmíšljati, -am, vb. impf. ad izmisliti; ersinnen, erdichten, erfinden.
  33. izmišljȃva, f. die Erdichtung, Cig., C.; nedolžne izmišljave, Levst. (Zb. sp.).
  34. izmišljávati, -am, vb. impf. = izmišljevati.
  35. izmišljȃvəc, -vca, m. der Erdichter, der Ersinner, Meg., Cig., C.
  36. izmišljȃvka, f. die Erdichterin, Ravn.- Valj. (Rad).
  37. izmíšljenica, f. das Hirngespinnst, die Chimäre, Cig. (T.).
  38. izmišljenína, f. die Erdichtung, die Fabelei, Cig. (T.).
  39. izmíšljenka, f. ein ersonnenes Wort, nk.; eine erdichtete Erzählung, Bes.
  40. izmišljetina, f., nk., pogl. izmišljotina.
  41. izmišljevȃnje, n. das Ersinnen, das Erdichten, das Erfinden.
  42. izmišljeváti, -ȗjem, vb. impf. aussinnen, ersinnen, erdichten, erfinden; kaj si vse izmišljujejo ljudje!
  43. izmišljevȃvəc, -vca, m. der Ersinner, der Erdichter.
  44. izmišljevȃvka, f. die Ersinnerin, die Erdichterin.
  45. izmišljı̑ja, f., Zora, pogl. izmišljava.
  46. izmišljìv, -íva, adj. erfinderisch, Jan.
  47. izmišljívost, f. die Erfindungskraft, Jan.
  48. izmišljotina, f. = izmišljava, Cig. (T.), nk.; — hs.
  49. izmíti, -mı̑jem, vb. pf. 1) durch Waschen herausbringen, wegwaschen; i. maroge; — 2) auswaschen; i. sod, rane.
  50. izmívanje, n. 1) das Wegwaschen; — 2) das Auswaschen.
  51. izmívati, -am, vb. impf. ad izmiti; 1) wegwaschen; — 2) auswaschen.
  52. izmı̑vək, -vka, m. mesto, katero je voda izmila, predrla, C.
  53. izmladíti se, ** -ím se, vb. pf. abliegen (o sadju), Dol.
  54. izmlẹ́sti, -mółzem, vb. pf. = izmolsti.
  55. izmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. 1) durch Mahlen herausbringen, ausmahlen: preveč i. žito, Cig., Z.; — 2) mit dem Mahlen fertig werden.
  56. izmlẹ́zivọ, n. = mlezivo, Z., KrGora.
  57. izmóči, -mǫ́rem, vb. pf. 1) heraushelfen: i. koga iz —, C.; — 2) auswirken: i. komu kaj, Cig.
  58. izmóčiti, -mǫ́čim, vb. pf. auswässern, ausbeizen (und dadurch Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.
  59. izmòł, -móla, m. izmoli, Erosionsthäler, Cig. (T.); — češ.
  60. izmolẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. durch zudringliches Bitten erlangen, erbetteln.
  61. izmóliti, -mǫ́lim, vb. pf. 1) durch Beten erlangen, erflehen, erbeten; i. komu blagoslov iz nebes, Cig.; — 2) mit dem Beten fertig werden, ausbeten; še enega očenaša nisem mogla i.
  62. izmoljȃva, f. die Hervorragung, Mur.
  63. izmółsti, -mółzem, vb. pf. 1) i. iz koga kaj, jemandem etwas entpressen, Cig.; vse denarje je iz mene izmolzel, Z.; — 2) ausmelken; do dobrega i., Cig.; — erschöpfen, Cig., Jan.; izmolzena njiva, magerer Acker, Cig.; i. koga, i. komu mošnjo, jemandem den Beutel leeren, Cig.; aussaugen ( fig.), Cig., Jan., Cig. (T.); izmolzena okolica, Zora; — izmolzen, entnervt, Cig.
  64. izmȏłzək, -zka, m. der Extract, C.
  65. izmȏłža, f. 1) das Abmelken, C.; — die Erschöpfung des Bodens, Cig.; — 2) die Emulsion ( chem.), Cig. (T.).
  66. izmȏłžva, f. = izmolža 2), Dict.- Mik.
  67. izmọ̑ngati, -am, vb. pf. = izmungati, Cig.
  68. izmotáti, -ȃm, vb. pf. 1) herauswinden, loswickeln; i. se, sich herauswinden, sich loswickeln; sich herausarbeiten; i. se iz pravde, Z.; — sich entspinnen, sich entwickeln: vojska se bo izmotala iz tega, Cig.; — 2) mit dem Haspeln fertig werden, ausspulen.
  69. izmotávanje, n. das Loswinden, das Loswickeln.
  70. izmotávati, -am, vb. impf. ad izmotati; loswinden, loswickeln.
  71. izmọ̑zgati, -am, vb. pf. entmarken, Št., BlKr.- M.; — ausmergeln, C.
  72. izmúčiti, -mȗčim, vb. pf. abmartern, abquälen, Cig., nk.
  73. izmȗgati, -am, vb. pf. = izmungati, jvzhŠt.
  74. izmúliti, -im, vb. pf. ausjäten, ausraufen, Cig., C.; — ausgrasen: travnik i., Cig.
  75. izmúljati, -am, vb. impf. ad izmuliti; ausraufen, ausgrasen, Cig.
  76. izmȗngati, -am, vb. pf. ausmangen: i. perilo, Dol., Gor., Tolm.; — prim. izmongati.
  77. izmúzati se, -mȗzam se, vb. pf. entschlüpfen, sich davon schleichen, Cig., C., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; vsi se izmuzajo ven, Jurč.; i. se komu, Str.
  78. izmȗzək, -zka, m. die Entgleitung, C.; ti izmuzki, ti izpolzki nature iz svojih modrih tečajev, Ravn.
  79. izmúzniti, -mȗznem, vb. pf. 1) die Rinde abstreifen, entrinden, C.; mladico, vejico i., Dict.; — 2) schnipfen, entwenden, Cig.; — 3) i. se, entgleiten, entschlüpfen; — sich wegstehlen: i. se iz hiše, C.; sich entziehen: i. se iz svoje dolžnosti, Jap.- C.; — 4) intr. entschlüpfen: iz rok mi izmuzne kaj, C., jvzhŠt.
  80. izmuzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izmuzniti, Cig.
  81. iznàd, praep. c. gen. über—her, über—herab; iznad hriba prileti truma ptičev; odvali kamen iznad vodnjaka, Ravn.
  82. iznȃjdba, f. die Erfindung, Cig., Jan., ogr.- M., nk.
  83. iznȃjdəc, -dca, m. = iznajdnik, Cig., Jan.
  84. iznȃjdək, -dka, m. die Erfindung, Cig., C.; — die Ermittelung, Cig., Jan.
  85. iznájdən, -dna, adj. = iznajdljiv, Jan.
  86. iznájdenje, n. die Erfindung, Mur., Cig. (T.), nk.
  87. iznájdenost, f. die Erfahrenheit, die Fertigkeit, Cig., Jan.; — prim. iznajti 2).
  88. iznajdljìv, -íva, adj. erfinderisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  89. iznajdljı̑vəc, -vca, m. = iznajdljiv človek, nk.
  90. iznajdljívost, f. die Erfindsamkeit, die Findigkeit, Jan., nk.
  91. iznȃjdnica, f. die Erfinderin, Cig., Jan.
  92. iznȃjdnik, m. der Erfinder, Mur., Cig., Jan., DZ., nk.
  93. iznájdnost, f. = iznajdljivost, Cig., Jan.
  94. iznajdováti, -ȗjem, vb. impf. ad iznajti; erfinden, Jan., nk.
  95. iznájti, -nájdem, vb. pf. 1) ausfindig machen, Cig., Jan.; erfinden, Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) i. se v čem, sich zurecht finden, sich orientieren, Cig. (T.); sich auskennen, Cig.; — iznajden, klug, gescheit, Cig., Jan., Gor., Savinska dol.; iznajdeni in premeteni, Jap. (Prid.); Prelepa 'znajdena mladenka, Npes.-K.
  96. iznȃšanje, n. das Heraustragen, Cig.
  97. iznȃšati, -am, vb. impf. ad iznesti; 1) heraustragen, Mur., Cig., Jan.; — 2) = raznašati, verleumden, M.; — 3) ( germ.) betragen, ausmachen, Cig., Jan., Cig. (T.); prim. iznesti 3).
  98. iznášləc, -šləca, (-šəłca), m. der Erfinder, Šol., Bes.
  99. iznebȃva, f. das Loswerden, die Befreiung, C.; — prim. iznebiti se.
  100. iznebávljati se, -am se, vb. impf. ad iznebiti se; los zu werden suchen, sich entledigen, sich befreien: i. se koga, česa, Jan., Fr.- C.

   56.101 56.201 56.301 56.401 56.501 56.601 56.701 56.801 56.901 57.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA