Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (56.397-56.496)

  1. izkúšanje, n. 1) das Versuchen; — das Prüfen, das Erproben; i. rude, die Erzprobe, Cig. (T.); — 2) der Wetteifer, Cig.
  2. izkúšati, -am, vb. impf. ad izkusiti; 1) Versuche machen, versuchen; Pesni sem izkušal peti, Levst. (Zb. sp.); izkušal sem, če bi mogel sam vzdigniti kamen; vse sem izkušal, ich habe alle möglichen Versuche gemacht; suchen: izkušali ga bomo prehiteti: wir werden ihm zuvorzukommen suchen; — 2) prüfen, auf die Probe stellen; i. koga, kaj; saj ga le izkušam; hudič človeka izkuša; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; jaz sem to izkušal, ich weiß ein Lied davon zu singen, Cig.; — 4) i. se s kom, sich mit jemandem messen, mit ihm wetteifern; i. se za junaštvo, Dict.
  3. izkušȃva, f. die Versuchung, C.
  4. izkušavalíšče, n. die Versuchsstation, Cig. (T.).
  5. izkušávati, -am, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen: uho izkušava govorjenje, Dalm.; ti, pravični Bog, izkušavaš srca in obisti, Dalm.
  6. izkušȃvəc, -vca, m. der Prüfer, der Probierer, Cig.; — der Versucher, Mur., ogr.- C.; Bog ni izkušavec (sk-) na hudo, Jap. (Sv. p.); (izkušȃvəc, Mur.).
  7. izkušȃvka, f. die Versucherin, Mur.
  8. izkušȃvstvọ, n. die Versuchungskunst, Cig.
  9. izkúšenəc, -nca, m. der Erfahrene, Jan. (H.); der etwas erprobt, an sich erfahren hat: Izkušenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usodo, Levst. (Zb. sp.); der Empiriker, der Practiker, Cig.
  10. izkušenják, m. ein erfahrener Mann, C.
  11. izkȗšənjski, adj. erfahrungs-, practisch: izkušenjski nauki, Vod. (Bab.).
  12. izkúšenost, f. die Erprobtheit, die Bewährtheit, Cig., Jan., nk.; die Erfahrenheit, Mur., Cig., Jan., nk.
  13. izkuševáłən, -łna, adj. empirisch, Cig.
  14. izkuševáti, -ȗjem, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen, versuchen; Boga i., Trub.
  15. izkuševȃvəc, -vca, m. der Prüfer, Cig.; der Versucher, Mur.
  16. izkuševȃvka, f. die Prüferin, Cig.; die Versucherin, Mur.
  17. izkȗšnja, f. 1) der Versuch, die Probe; na izkušnjo (= na negotovo prodajo) izvažati, auf Losung ausführen, Cig. (T.); — die Prüfung, das Examen, Cig., Jan.; prim. preskušnja; — = izkušnjava, ogr.- C.; nas ne peljaj v izkušnjo, Trub., Dalm., Boh.; — 2) die Erfahrung; i. uči, Levst. (Nauk); i. uči človeka, Cig.
  18. izkušnjȃva, f. 1) die Versuchung; nas ne pelji v izkušnjavo; izkušnjave nas obdajejo od vseh strani; — 2) der Versucher (psovka): pojdi, pojdi, izkušnjava! jvzhŠt.
  19. izkušnjȃvəc, -vca, m. der Versucher (o hudiču), Dalm., Dol.
  20. izláčniti, -lȃčnim, vb. pf. aushungern, Z., Dol.; i. se, sich aushungern, Dol.
  21. izláčnjenje, n. die Hungercur, V.-Cig.
  22. izlȃdjati, -am, vb. pf. (po nem.) ausschiffen, Cig.; pogl. izkrcati.
  23. izlȃga, f. 1) die Ausladung, das Debarquement, Cig.; — 2) die Auslage (für Waren), Cig.; — 3) (po nem.) = razlaga, die Auslegung, die Deutung, Dalm.; sanjske izlage, Ravn.
  24. izlagȃłnica, f. der Auslagekasten, Cig., Nov.
  25. izlȃganje, n. 1) das Herauslegen; — das Ausladen, Cig.; — 2) = razlaganje: po izlaganju sv. Gregorja, Bas.; i. teoretičnih in zgodovinskih razdelkov pravoznanstva, Navr. (Kop. sp.).
  26. izlȃgati, -am, vb. impf. ad izložiti; 1) herauslegen; auspacken, ausladen; — 2) = razlagati, auslegen, deuten, Mur., Cig.; i. besede, Trub., Jap. (Sv. p.).
  27. izlágati se, -lážem se, vb. pf., pogl. izlegati se.
  28. izlȃgavəc, -vca, m. der Ausleger, der Deuter, Valj. (Rad), Jap. (Sv. p.).
  29. izlahkotiti, -otim, vb. pf., pogl. izlehkotiti.
  30. izlȃjati se, -am se, vb. pf. sich abbellen, Cig.
  31. izlȃjnati, -am, vb. pf. zuende leiern, ausleiern, Z.
  32. izlȃjšati, -am, vb. pf. erleichtern.
  33. izlajševáti, -ȗjem, vb. impf. erleichtern.
  34. izlákati, -lȃkam, vb. pf. aushungern, Z.; i. se, sich aushungern, Z., Savinska dol.; izlakan, ausgehungert, C., Gol., Štrek.
  35. izlákotati, -am, vb. pf. = izlakati, aushungern: izlakotan, ZgD.
  36. izlákotiti, -im, vb. pf. = izlakotati, Cig.; i. se, Bes.
  37. izlákotovati, -ujem, vb. impf. ad izlakotati; aushungern, Mur.; lačne duše izlakotuje ino žejnim brani piti, Dalm.; — tudi: vb. pf. izlakotovan, ausgehungert, Dol.; izlakotovani Zaporožec, Let.; i. se, recht hungrig werden, Svet. (Rok.).
  38. izlákovati, -ujem, vb. impf. ad izlakati; aushungern, Z.; (izlakvati, -kvam, izlakvan, Soška dol.- Erj. [Torb.]).
  39. īzlam, m. ( t. j. udanost) mohamedanska vera, der Islam.
  40. izlȃmati, -mam, -mljem, vb. pf. das Herausbrechen beenden, Z.
  41. izlásiti, -im, vb. pf. i. koga, olajšati komu delo, storiti delo za druzega; "Čakaj, da te izlasim", (zl-) Podkrnci- Erj. (Torb.); — ablösen, (bei der Arbeit) Koborid, BlKr.- Erj. (Torb.).
  42. izlȃsti, adv. 1) besonders, nk.; (= iz vlasti, Mik.; nav. zlasti); — 2) nämlich, Dalm., Trub.
  43. izlastı̑təv, -tve, f. = razlastitev, die Enteignung, DZ.
  44. izlaščáti se, -ȃm se, vb. pf., pogl. izlehčati se.
  45. izlȃvkati, -am, vb. pf. = izstradati, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  46. izláziti, -lȃzim, vb. pf. hervorkriechen, Cig.
  47. izlę́cati se, -am se, vb. pf. sich zur Genüge strecken ( z. B. beim Aufstehen), vollständig munter werden, Tolm.
  48. izlẹ̑čək, -čka, m. 1) der Extract ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), DZ.; — 2) (po nem.) der Auszug (aus einem Schriftwerke), nk.; ( nam. izvleček).
  49. izlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) ausbrüten; ptica svoje mlade v gnezdu izleže, Dalm.; — i. se, aus dem Ei kriechen; tudi: geboren werden; (preprosto): kje si se izlegel? Z.; geworfen werden; tele se je izleglo, vzhŠt.; — 2) aushecken, ersinnen, Jan.; — i. se, entstehen: greh se izleže in redi v naročju lenobe, Jap. (Prid.); — 3) i. se, aufhören zu brüten, ausbrüten, Cig.
  50. izlẹ́či, -lẹ́čem, vb. pf. = izvleči, Cig.
  51. izlẹčı̑təv, -tve, f. die Heilung, Jan.
  52. izlẹ́čiti, -lẹ̑čim, vb. pf. 1) auscurieren, heilen, Cig., Jan., nk.; — 2) i. se koga, jemanden los werden, Cig.
  53. izlę́diti, -im, vb. pf. aus dem Eise herausschaffen, auseisen, V.-Cig.
  54. izlẹ́gati, * -am, vb. impf. ad izleči, -ležem, Cig.
  55. izləgáti se, -lážem se, vb. pf. sich herauslügen, (izlag-) Cig.
  56. izlę́gniti, * -lę̑gnem, vb. pf. = izleči, -ležem: ptice se izlegnejo, kajk.- Valj. (Rad).
  57. izləhčáti se, -ȃm se, vb. pf. wohlfeiler werden (izlaščati se, Dol.- Cig., BlKr.- M.; nam. "izlahčati" se, Mik. [Et.]).
  58. izləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, Cig., Jan.
  59. izlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. hervorrecken, Šol.; — izleknjen, ausgewachsen, Z.
  60. izlẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Z.
  61. izlẹ̑pšati, -am, vb. pf. verschönern, Cig.
  62. izlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. hervorkriechen, auskriechen; i. iz lupine, aus dem Ei hervorkriechen; toliko da je izlezel iz lupine, = er ist noch nicht trocken hinter den Ohren, Cig.; še le je iz gnezda izlezel, pa uže hoče črez glave drugim letati, C.
  63. izlèt, -lę́ta, m. der Ausflug (das Ausfliegen der Vögel), Cig.; — der Ausflug, die Partie, der Excurs, Jan., nk.
  64. izletȃj, m. = izlet, Mur.
  65. izlẹ́tanje, n. das Ausfliegen.
  66. izlẹ́tati, * -am, I. vb. impf. ad izleteti; hervorfliegen, ausfliegen; — II. vb. pf. erlaufen (= z letanjem doseči), Cig.
  67. izlẹtávati, -am, vb. impf. hervor-, herauszufliegen pflegen, C.
  68. izletečáti, -ȃm, vb. pf. flügge werden, (o matici) Levst. (Beč.); i. se (o ptičih), Svet. (Rok.).
  69. izletẹ́ti, -ím, vb. pf. herausfliegen, ausfliegen; ptički so že izleteli, die Vögel haben schon das Nest verlassen; tebi pametna iz ust ne izleti, aus deinem Munde kommt kein gescheidtes Wort, Z.
  70. izlẹtováti, -ȗjem, vb. impf. ad izleteti, = izletavati.
  71. izlẹ́vati, -am, vb. impf. = izlivati, Mik.
  72. izlẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten, sich schuppen, Jan.; — sich entpuppen ( fig.), nk.; — entstehen, Jan. (H.).
  73. izlẹ́zenje, n. das Auskriechen, C.; — i. zadnjice, der Vorfall des Mastdarmes, C.
  74. izlę̑ž, m. das Gebrüte, Cig.
  75. izléžati se, -ím se, vb. pf. sich ausliegen, Jan. (H.).
  76. izlę̑žba, f. die Ausbrütung, C.
  77. izležè, -ę́ta, m. uneheliches Kind, Cig.
  78. izlę́ženəc, -nca, m. = izleženik, Trst. (Let.).
  79. izlę́ženik, m. = ki se je izlegel; ptujski izleženik, der zu Pettau Geborene, C.; radomerski i., Raič ( Let.).
  80. izleženják, m. = izleženik, C.
  81. izlę́ženje, n. 1) die Ausbrütung; — die Brut, (izleženjè) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Geburt, ogr.- C.; — die Herkunft: neki židov, izleženja Aleksandrijanec, ogr.- Valj. (Rad); — der Geburtsort, vzhŠt.- C.
  82. izležíšče, n. = rojstni kraj, C., Npes.-Vraz.
  83. izlíčiti, * -im, vb. pf. den Bast abziehen, Z.; — enthüllen, ZgD.
  84. izlı̑čkati, -am, vb. pf. i. koruzo, mit dem Schälen des Kukuruzes fertig werden, Dol., Gor.
  85. izliják, m. die Gosse, jvzhŠt.
  86. izlíjanje, n. = izlivanje, Mur., Cig.
  87. izlíjati, -am, vb. impf. ad izliti, = izlivati, Mur., Cig., Jan.
  88. izlı̑k, m. na izlik, zum Schein, Jan., Mik.
  89. izlı̑ka, f. der Vorwand, Cig. (T.), BlKr.- Mik., Svet. (Rok.); na izliko, zum Scheine, vzhŠt.
  90. izlı̑kati, -am, vb. pf. ausglätten, Cig., Jan.; auspolieren, Z.; izlikani in nabrušeni meči, Jap.- C.; izlikani predalniki, politierte Kästen, LjZv.; — i. perilo, plätten, Cig.; i. sukno, appretieren, Cig.; putzen, Jan.; — durchbilden, Cig.; = olikan, fein, Cig.
  91. izlíliti se, -im se, vb. pf. sich häuten, vzhŠt.
  92. izlísiti, -lı̑sim, vb. pf. fleckig machen: i. si kožo, sich die Haut abschürfen, vzhŠt.
  93. izlı̑tək, -tka, m. der Ausguss, C.
  94. izlíti, -líjem, vb. pf. 1) ausgießen, weggießen; vino iz kupice i.; — 2) i. se, überlaufen, überströmen, Cig.; Sava se je izlila, ist ausgetreten, Cig.; sich ergießen, Cig.; žolč se mu je izlil, = die Galle läuft ihm über, Cig.; prim. razliti; — 3) i. se, aufhören zu gießen, (zu regnen), ausregnen: izlilo se je, Cig.
  95. izlítje, n. das Ausgießen, der Ausguss.
  96. izlı̑v, m. 1) der Erguss, Cig., Jan.; — 2) die Mündung eines Flusses, Cig., Jan., nk.; i. reke; — der Einfluss ( geogr.), Cig. (T.), Jes.; — jetrni i., der Lebergang, Cig.
  97. izlivalíšče, n. die Ausgussstätte, Mur.
  98. izlivȃłnik, m. der Ausguss, die Gosse ( z. B. in der Küche), Savinska dol.
  99. izlívanje, n. das Ausgießen, die Ergießung.
  100. izlívati, -am, vb. impf. ad izliti; 1) ausgießen, weggießen; vodo iz škafa i.; i. se, sich ergießen, münden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (unwillkürlich) vergießen, verschütten, Cig.; kaj tako izlivaš! lepo nesi posodo! — i. se, austreten (o rekah), Cig.

   55.897 55.997 56.097 56.197 56.297 56.397 56.497 56.597 56.697 56.797  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA