Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (5.601-5.700)

  1. brebír, -rja, m. der Schotter, Cig., Jan., C., Levst. (Cest.).
  2. brebiríšče, n. das Steingerölle, C.; der Schotterhaufen, Levst. (Cest.), Nov.
  3. brebírnast, adj. schotterig, Rib.- Mik.
  4. brę̑cati, -am, vb. impf. mit Glocken spielen, C.; = brencati, Črniče ( Goriš.); — prim. brencati.
  5. brę́cəlj, -clja, m. = brencelj, Dict., C., Hip. (Orb.).
  6. brẹ̑ckati se, -a se, vb. impf. brecka se, der Morgen dämmert, Rez.- C.; — prim. stsl. brêzgъ, Morgendämmerung.
  7. brẹ́ča, f. der Baumsaft, C.; pos. das Kirschenpech, C.; — prim. 1. brežiti 2).
  8. brę́čati, -ím, vb. impf. schreien, keifen, kläffen, Cig., C.; živina breči, kadar je prestrašena ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju potožiti, otrok breči, Ljutomer- Pop.; žaba breči, ogr.- Let., SlN.; summen: muha breči, C.; tönen: zato breči moje srce, kakor harfa, Dalm.; — prim. brenčati.
  9. brečè, -ę́ta, m. der Kläffer, das Hündchen, Cig., C.
  10. brẹ́čka, f. = breča, C.
  11. bredénje, n. das Waten.
  12. brȇdnja, f. das Waten, Cig.
  13. bredúsati, -am, vb. impf. im Kothe waten, C.
  14. brẹ̑g, m. 1) das Ufer; morski b., das Meeresufer; proti bregu, landwärts; — 2) der Bergabhang; v breg iti, bergan gehen; hud breg, starke Steigung; po bregeh, an Abhängen, Polj.; — 3) ein (mäßiger) Berg; bregovi in doline; — izpod brega gledati koga, jemanden mit scheelen Augen ansehen, Slom.; — stara brž vidi, kaj ima baba za bregom (was für ein Bedenken das Weib habe), Levst. (Zb. sp.).
  15. brẹgáča, f. das Hügelchen, unbedeutender Berg, M., C.; krt napravi na dan tristo bregač, Št.- Valj. (Rad).
  16. brẹ̑gar, -rja, m. 1) der Uferbewohner, ZgD.; — 2) der Hügelbewohner, Z.
  17. brẹ̑gast, adj. bergig, C.
  18. brẹgàt, -áta, adj. bergig, Cig.
  19. bregę̑šar, -arja, m. kdor bregeše nosi, Št.
  20. bregę́še, f. pl. = brageše, die Hosen, Meg., Alas., Dalm., vzhŠt.; die ungefärbten Linnenhosen, die Unterhosen, Mur., Cig., Jan.; spodnje hlače, ali, ker Beli Kranjci po leti nosijo samo bregeše, toliko kakor: hlače, BlKr.; — prim. brageše.
  21. bregę̑šnica, f. polovica bregeš, Mur.
  22. brẹ́gniti, brẹ̑gnem, vb. pf. aufleuchten: solnce bregne skozi oblake, Trst. (Let.); — prim. breckati se, brezeti.
  23. brẹgovína, f. das Ufergebiet, Cig.
  24. brẹgovı̑t, adj. 1) küstenreich, Cig. (T.); — 2) bergig, Jan.
  25. brẹgovítən, -tna, adj. = bregovit 2), Jan.
  26. brẹgǫ̑vje, n. coll. die Berge; b. in dolje, Berge und Thäler, C.
  27. brẹgǫ̑vnica, f. die Uferschwalbe (hirundo riparia), Cig.
  28. brẹgúlja, f. = bregovnica, Mur., Cig., Kr.- Valj. (Rad), Erj. (Rok.).
  29. bregȗšar, -rja, m. kdor breguše nosi, Pjk. (Črt.), vzhŠt.
  30. bregúše, f. pl. = brageše, bregeše, SlGor.- C.; — kratke hlače tržaških okoličanov, Edinost.
  31. bregȗšnica, f. = bregešnica, Jan.
  32. brèh, brę́ha, m. = bréha, C.
  33. brę́ha, f. der Keuchhusten, C.
  34. brę́hati, brę́ham, brę́šem, vb. impf. keuchend husten; tudi: breháti, -ȃm, Rož.- Kres.
  35. brehàv, -áva, adj. hüstelnd, C.
  36. brehȃvəc, -vca, m. človek, kateri vedno breha in kašlja, Čemšenik ( Gor.).
  37. brę́havt, m. = brehavec, Mik.
  38. brehetáti, -ȃm, vb. impf. = brehati, C.
  39. brehetàv, -áva, adj. = brehav.
  40. brehljàv, -áva, adj. heiser, C.
  41. brehútati, -tam, -čem, vb. impf. husten, ( pos. o konjih), C.
  42. brȇj, m. = tolmun, oton (globočina v vodi), GBrda- Erj. (Torb.); — prim. berij, berig.
  43. brẹ́ja, adj. trächtig; jezen kakor breja mačka, Št.
  44. brẹ̑jati, -am, = brejiti, Mur.
  45. brẹjȃtva, f. = brejenje, Nov.- C.
  46. brẹjénje, n. das Trächtigmachen, Cig.
  47. brẹ̑jiti, -im, vb. impf. 1) trächtig machen, Dict., Jarn., Cig., Jan., C.; b. se, trächtig werden, Jarn., Cig.; — 2) anfüllen: gospoda breje si žepe, SlN.
  48. brẹ́jost, f. die Trächtigkeit, Cig., C.
  49. 1. brèk, -éka, m. der Jagdhund, C., Sv. Peter (Notr.), Erj. (Torb.); — iz it. bracco.
  50. 2. brę̑k, m. der Elsebeerbaum (sorbus torminalis), C., Tuš. (R.).
  51. brę́ka, f. der Elsebeerbaum (sorbus sp.), Tolm.- Erj. (Torb.); die Mehlbirne (sorbus aria), Medv. (Rok.).
  52. brę́kanica, f. die Garteneberesche (sorbus domestica), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.).
  53. brekáš, m. kozje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  54. brę̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schreien, Trst. (Let.); — prim. brečati.
  55. brekínja, f. = breka, C.; — tudi hs.
  56. brę̑knica, f. = breka, Štrek.
  57. brę́kovəc, -vca, m. = breka, C., Z.
  58. brekúlja, f. 1) der Mehlbaum (sorbus aria), Čepovan ( Goriš.)- Erj. (Torb.); die Frucht des Elsebeerbaumes, die Atlasbeere, Jan., Tuš. (R.).
  59. brémce, n., Bes., pogl. bremence; ( prim. tudi: bremec, so viel man von einer Sache in einen oder beide Arme nehmen kann, Zilj.- Jarn. [Rok.], nam. bremce).
  60. bréme, ** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora- DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.- Cig.; — 3) die Last ( fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
  61. bremenàt, * -áta, adj. 1) lastend, schwer: bremenata teža, C.; — 2) schwanger: bremenata razuzdanka, Levst. ( LjZv.).
  62. bremę̑nce, * n. dem. breme, kleine Last, M.; (bremę́nce, Valj. [Rad]).
  63. bremeníłən, * -łna, adj. Belastungs-: bremenilne pravice, DZ.
  64. bremenı̑t, * adj. 1) schwer, Cig.; b. klas, C., Ravn.; — 2) schwanger, M.
  65. bremę̑njak, * m. großer Rückenkorb, M.
  66. bremę̑nski, * adj. Lasten-: b. list, das Lastenblatt, DZ.; bremenska pravica, das Lastrecht, Cig.
  67. bremę̑nstvọ, * n. der Lastenstand: staro b., DZ.
  68. brenbice, f. pl., Jan.; pogl. brnbice.
  69. brę̑ncati, -am, vb. impf. die Feuerglocke läuten, C., GBrda; — prim. brenkati.
  70. 1. brę́ncəlj, -clja, m. koš, v katerem nosijo listje, seno itd., Kojsko ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — kor. brenk-, bręk-, schwellen, Erj. (Torb.).
  71. 2. brę́ncəlj, ** -clja, m. die Bremse (tabanus); goveji b. (tabanus bovinus), Erj. (Ž.); — prim. brenčati.
  72. brenčálọ, n. der Kreisel, Cig.
  73. brenčȃnje, n. das Summen, das Schnurren.
  74. brę́nčati, -ím, vb. impf. summen: muha mi brenči okolo ušes; schnurren: kolovrat brenči; tönen (o strunah).
  75. brenčàv, -áva, adj. summend, schnurrend, Cig.
  76. brenčȃva, f. orodje za brenčanje, Levst. (Zb. sp.).
  77. brę̑nčək, -čka, m. der Kreisel, Cig.
  78. brę̑nčica, f. dem. 2. brenka, das Weinfässchen, Mur.
  79. 1. brènk, brę́nka, m. der Saitenklang, der Klimperlaut; — das Geklirre: brenk oklopov svetlih, Levst. (Zb. sp.).
  80. 2. brę̑nk, m. neka trta (= zelenika?), Št.
  81. 1. brę̑nka, f. die Maultrommel, Cig., Mik.
  82. 2. brę̑nka, f. 1) das Weinfass, Mur., C.; — 2) = breka, Medv. (Rok.); — 3) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. 1. brencelj.
  83. brenkáč, m. 1) der Klimperer, Cig.; — 2) der die aufgeackerten Erdklumpen zerschlägt, Kr.- Valj. (Rad).
  84. brenkálọ, n. das Klimperwerk, Cig.
  85. brę̑nkanje, n. das Anschlagen von Saiten, das Geklimper.
  86. brę̑nkati, -am, vb. impf. 1) Saiten anschlagen, auf einem Saiteninstrument spielen; na citre b., Cig.; klimpern, Cig.; — 2) b. volno, die Wolle fachen, Z., Gor.
  87. brę̑nkavəc, -vca, m. der Klimperer, Cig., Jan.
  88. brę́nkəlj, -klja, m. 1) die Blüthe des Nussbaumes, des Kastanienbaumes, Nov.- C.; — 2) der Glockenschwengel, Z.; — 3) der Widerhaken, V.-Cig.; — prim. brankelj.
  89. brenkèt, -ę́ta, m. das Geklimper, das Geklirre, C.; der Klingklang, Cig.
  90. brenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klimpern, klirren, C.
  91. brę̑nklja, f. eine Art Kreisel, Gor.
  92. brenkljáč, m. der Klimperer, Jan.; der Harfenspieler, C.
  93. brenkljȃnje, n. das Saitenspiel, das Geklimper, Jan.
  94. brenkljáti, -ȃm, vb. impf. 1) ein Saiteninstrument spielen, klimpern, Jarn., Jan.; — 2) b. volno, die Wolle fachen, Z.; — 3) brę́nkljati, = klenkati, zvončkati, GBrda.
  95. brę́nkniti, brę̑nknem, vb. pf. einen Saitenton oder einen klirrenden Ton hervorbringen oder von sich geben, Jarn., Z.; ob sabljo brenkniti, Let.
  96. brenkòt, -óta, m. = brenket, Jan.
  97. brenkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = brenketati, Bes.
  98. brę́nkovəc, -vca, m. 1) der Elsebeerbaum (sorbus torminalis), Jan., C.; tudi: der Mehlbeerbaum (sorbus aria), C.; — 2) eine Art Rebe, C.; — prim. 2. brenk in 2. brek.
  99. brę̑nta, f. ein nach oben breiteres Gefäß, das auf dem Rücken getragen wird, die Butte; v brentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, Hip. (Orb.); — prim. it. brenta, nem. die Brente, Mik. (Et.).
  100. brentáč, m. 1) der Buttenträger, C., Dol.; — 2) = brenta, Ip.- Mik.; kleine Butte, C.; majhna, lesena posoda, taka kakor golida, samo da nima luknje v uhu, Kras- Erj. (Torb.).

   5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA