Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (56.001-56.100)

  1. izdəhníti, -dáhnem, vb. pf. mit einem Hauch ausathmen, aushauchen; — prim. izdihniti.
  2. izdẹklováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Magd zu sein, Cig.
  3. izdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) fertig ausarbeiten, verfertigen; zvesto i. posodo, Škrinj.- Valj. (Rad); durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); z barvami i., colorieren, Cig. (T.); na pol izdelan, halb geformt, Cig. (T.); učenec letos ni izdelal (šole), der Schüler ist nicht durchgekommen, er hat das Jahr verloren; izdelavši (zdelavši) šesto šolo, LjZv.; — 2) abmatten, hernehmen; mrzlica ga je hudo izdelala; i. se, sich abarbeiten; ves izdelan, ganz abgemattet.
  4. izdẹlȃva, f. die Verfertigung, Cig., Jan.; die Ausarbeitung, Jan., C.
  5. izdẹlávati, -am, vb. impf. = izdelovati; — skrbelo ga je, kako bo izdelaval, wie er auskommen wird, LjZv.
  6. izdẹ̑łək, -łka, m. das Ausgearbeitete, das Product, das Industrieerzeugnis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; modrosti čudni izdelki, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Elaborat, Cig.
  7. izdẹ́łən, -łna, adj. Verfertigungs-: izdelna cena, der Erzeugungspreis, Cig.
  8. izdẹlíti, -ím, vb. pf. mit dem Vertheilen fertig werden, Cig.
  9. izdẹlovalíšče, n. die Erzeugungsstätte, DZ.
  10. izdelovȃłnica, f. die Werkstatt, Cig., Jan.
  11. izdẹlovȃnje, n. die Ausarbeitung, die Verfertigung.
  12. izdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdelati: ausarbeiten, fabricieren; — auskommen: v dveh mesecih so se hrvaški toliko naučili, da so izdelovali, Slovan.
  13. izdelovȃvəc, -vca, m. der Ausarbeiter, der Verfertiger, der Erzeuger, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  14. izdẹlovȃvka, f. die Ausarbeiterin, die Erzeugerin, Cig.
  15. izdesę́titi, -ę̑tim, vb. pf. decimieren, Nov.
  16. izdẹ́vati, -am, vb. pf. das Legen beenden; vse hruške iz košare na mizo i.; vse kosce kruha v žepe i.
  17. izdežę́łən, -łna, adj. deželnim zakonom ne podvržen, exterritorial, Cig., Jan.
  18. izdežę̑lje, n. die Exterritorialität, Cig. (T.), DZ.
  19. izdežę́łnost, f. = izdeželje, Cig.
  20. izdežę̑łstvọ, n. = izdeželje, DZ.
  21. izdəževáti, -ȗje, vb. pf. ausregnen: izdeževalo (se) je, Cig.
  22. izdəžíti, -í, vb. pf. = izdeževati: izdežilo (se) je, Cig.
  23. izdı̑h, m. der Aushauch, Cig., Jan.; vdih, izdih, die Ein-, Ausathmung, Erj. (Som.).
  24. izdíhati, -dı̑ham, -šem, I. vb. impf. = izdihovati, Jan. (H.); — II. vb. pf. 1) mit dem Aushauchen fertig werden, verhauchen, Cig.; — 2) aufhören zu athmen, ausathmen, Cig.
  25. izdı̑hljaj, m. der Hauch (beim Athmen), der Lebenshauch, Cig.; do zadnjega izdihljaja, bis zum letzten Athemzug, Cig.
  26. izdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig., Jan.; dušo i., Cig.; izdihniti, den Geist aufgeben, Jan., jvzhŠt.
  27. izdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdihniti, aushauchen, Cig.
  28. izdímiti se, -dı̑mim se, vb. pf. verrauchen, Cig.
  29. izdíšati se, -ím se, vb. pf. aufhören zu riechen, zu duften, verduften; vijolice so se izdišale, jvzhŠt.
  30. izdı̑šək, -ška, m. 1) die Ausathmung, M.; kužne bolezni se zanesejo tudi po izdišku, Vrtov. (Km. k.); — 2) eine duftende Ausdünstung, Cig.
  31. izdišljìv, -íva, adj. kar lahko izdiši, Cig.
  32. izdíti, -díjem, vb. pf. 1) aufhören zu duften, ausduften, Jan. (H.); — 2) ausathmen, Z., Jan. (H.).
  33. izdivjáti, -ȃm, vb. pf. austoben, auswüthen, Cig., Jan.; tudi: i. se, Cig.
  34. izdlẹ́titi, -im, vb. pf. mit dem Stemmeisen herausbringen, ausstemmen, Cig.; — ausmeißeln, Z.
  35. izdlẹ́tviti, -im, vb. pf. = izdletiti, Jan. (H.).
  36. izdojíti, -ím, vb. pf. mit dem Säugen fertig werden, aussäugen, Cig.
  37. izdólaj, adv. = zdolaj, Vrt.
  38. izdȏłba, f. das Aushöhlen, C.
  39. izdȏłbati, -dȏłbam, -bljem, vb. impf. ad izdolbsti; ausstemmen, ausmeißeln, Cig.
  40. izdołbávati, -am, vb. impf. = izdolbati, Habd.- Mik.
  41. izdȏłbək, -bka, m. die ausgemeißelte Höhlung, Cig. (T.); izdolbki, die Stemmscharten, Z.
  42. izdołbenína, f. eine (ausgehöhlte) Vertiefung, Cig., Šol., C.
  43. izdołblína, f. = izdolbenina, C., Levst. (Pril.).
  44. izdółbsti, -bem, vb. pf. ausstemmen, ausmeißeln; i. globino, Cig.; i. podobo, Cig.
  45. izdolžíti se, -ím se, vb. pf. sich der Schulden entledigen, Jan., jvzhŠt.
  46. izdomáčiti se, -ȃčim se, vb. pf. sich vertraut machen, Cig.
  47. izdȗha, f. 1) der Geruch, der Gestank, (zduha) C.; — 2) der Anschlag, die Erfindung ( zaničlj.), C., vzhŠt., ogr.- Let.; gola izduha novejših piscev, Navr. (Let.); (zduha), ogr.- Let.; to je tvoja i. (zduha), das ist dein Werk, vzhŠt.- C.; vražja i., (zduha) kajk.- Valj. (Rad).
  48. izdúhati, -dȗham, vb. pf. durch den Geruch ausfindig machen, ausriechen, Cig.
  49. izduhtę́ti, -ím, vb. pf. aufhören zu duften, ausduften, Cig.
  50. izdúliti, -im, vb. pf. i. klobuk, den Hut ausfäusten, Cig.
  51. izdúmiti, -im, vb. pf. ersinnen, M.
  52. izdumljávanje, n. die Erforschung, kajk.- Valj. (Rad).
  53. izdumljávati, -am, vb. impf. zu erforschen suchen: prim. izdumljavanje.
  54. izdúplati, -am, vb. pf. aushöhlen (drevo), C.
  55. izdȗšək, -ška, m. = dušek (Luftloch), Jan. (H.).
  56. izdȗškati, -am, vb. pf. 1) lüften: i. sod, Cig.; — 2) i. se, verduften, Cig.
  57. izdúti se, -dújem se, vb. pf. Luftblasen an der Oberfläche ansetzen ( z. B. bei der Gährung), C.; — jezik se izduje, an der Zunge bilden sich Bläschen, Z.
  58. izdvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. herausheben, Cig.
  59. izenȃčba, f. die Gleichstellung, DZ.
  60. izenáčiti, -ȃčim, vb. pf. gleich machen, ausgleichen, Cig. (T.), nk.
  61. izę́ti, * ízmem, vb. pf. herausnehmen: izmi poprej bruno iz svojega oka, Dalm.; drži, da tebi izmem troho iz tvojega oka, Trub.
  62. izfofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. = izfrfrati, Mur.
  63. izgȃga, f. das Sodbrennen; izgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; — izgago delati komu, jemandem Verdruss machen, C.; — psovka sitnemu, nagajljivemu človeku, Cig., Dol.; ti izgaga (zgaga) suhorebra! Zv.; — ( nav. zgaga; toda prim. stsl. izgaga).
  64. izgájati, -am, vb. impf. ad izgajiti; i. se, genesen, (zgajati) Dict., Mik.
  65. izgájiti, * -im, vb. pf. heilen, gesund machen, Cig., Jan., C.; i. se, heil werden, gesund werden, Cig.
  66. izgȃnjanje, n. das Austreiben; i. hudičev, die Teufelsbannerei, Cig.
  67. izgȃnjati, -am, vb. impf. ad izgnati; heraustreiben; i. na pašo, das Vieh (aus dem Stalle) auf die Weide austreiben, Cig.; hudiča i.; — ausweisen, verbannen; — i. paro, purgieren ( mech.), Cig. (T.).
  68. izganjȃva, f. die Austreibung, C.
  69. izganjȃvəc, -vca, m. der Austreiber, Cig.; i. hudičev, der Teufelsbanner, Cig., Jan.; — der Verbanner, Cig.
  70. izgəníti, -gánem, vb. pf. verrenken, Guts.; nogo, ročico si i., Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
  71. izgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad izginiti, Zora; — stsl.; prim. izginjati.
  72. izgíniti, -gı̑nem, vb. pf. verschwinden; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.; izginil je, da nihče ne ve kam; sneg je že povsod izginil.
  73. izgínjati, -am, vb. impf. ad izginiti, verschwinden.
  74. izgínjenje, n. das Verschwinden, Cig.
  75. izginjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izginiti.
  76. izginljìv, -íva, adj. schnell vergehend, flüchtig, Cig., Jan.
  77. izginováti, -ȗjem, vb. impf. ad izginiti, Mur., Mik.; pogl. izginjevati.
  78. izgízdati se, -am se, vb. pf. stolz werden, (zg-) ogr.- M.
  79. izgizdávati se, -ávam se, vb. impf. prahlen, (zg-) C.
  80. 1. izgláditi, -glȃdim, vb. pf. glatt machen, ausglätten; i. grbe, gube, Cig.; i. smreke, bis zu den Gipfelästen abästen, Kor.- Mur.
  81. 2. izgladíti, -ím, vb. pf. = izgladovati, SlN.
  82. izgladovȃnje, n. die Aushungerung, Mur.
  83. izgladováti, -ȗjem, vb. pf. aushungern, Mur.; izgladovan, ausgehungert, Jan.; hoja po gorah jih je izgladovala, Bes.; — i. se, sich abhungern, Cig.
  84. izglāgolski, adj. iz glagola izpeljan, nk.; izglagolski glagoli, verba deverbativa, LjZv.
  85. izglájati, -am, vb. impf. ad 1. izgladiti, Cig.
  86. izglájenost, f. die Glätte, Cig. (T.).
  87. izglèd, -glę́da, m. 1) = razgled, Guts., Valj. (Rad); — 2) pogostoma nam. zgled.
  88. izglǫ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. 1) aushöhlen, ogr.- C.; ceste so izglobane od vode, SlN.; — 2) ausgrübeln, Cig.
  89. izglobíti, -ím, vb. pf. = izglobati, Cig., Jan.
  90. izglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. ausnagen: miši so luknje izglodale v omaro.
  91. izgnȃnəc, * -nca, m. 1) der Vertriebene, der Verbannte, Cig., Jan.; — 2) der Auswuchs bei Pflanzen (ogrbec, šiška), Bes.
  92. izgnȃnje, n. die Austreibung, die Verbannung, Mur., Cig., Jan.
  93. izgnȃnka, * f. die Verbannte, Cig.
  94. izgnȃnstvọ, n. die Verbannung, Cig., Jan.
  95. izgnáti, -žénem, vb. pf. heraustreiben, herausjagen; (živino) na pašo i., das Vieh auf die Weide austreiben, Cig.; koga iz dežele i., jemanden des Landes verweisen, Cig.; iz postelje i., aus den Federn jagen, Cig.
  96. izgnę́čiti, -im, vb. pf. herausquetschen, Mur., Cig.
  97. izgnésti, -gnétem, vb. pf. herausdrücken, herausdrängen; ausquetschen: i. kaj iz česa, Cig.; — i. se, sich herausdrängen; pren. durchkommen, aus einer Verlegenheit herauskommen, Cig.
  98. izgnẹ́vati se, -gnẹ̑vam se, vb. pf. auszürnen, auswüthen, Mur.
  99. izgníti, -gníjem, vb. pf. verfaulen und ausfallen, Mur., Cig.
  100. izgnívati, -am, vb. impf. ad izgniti, Cig.

   55.501 55.601 55.701 55.801 55.901 56.001 56.101 56.201 56.301 56.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA