Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (55.801-55.900)

  1. izbagláti, -ȃm, vb. pf. = izmoledovati, erbetteln, Cig.
  2. izbȃna, f. = dvorana, Cig.
  3. izbandičáti, -ȃm, vb. pf. verbannen, Hip.; — prim. it. bandeggiare, verbannen.
  4. izbandižati, -am, vb. pf. verbannen, vertreiben: i. greh iz srca, Jap. (Prid.); — prim. izbandičati.
  5. izbásati, -bȃšem, vb. pf. auspacken; — i. se, sich herausarbeiten.
  6. izbȃtati, -am, vb. pf. abprügeln, Jan. (H.); — prim. batati.
  7. izbȃva, f. 1) die Befreiung, die Erlösung, Hal.- C.; — 2) die Verrichtung, C.
  8. izbáviti, -bavim, vb. pf. 1) = odpraviti: kašelj sem si izbavil, jvzhŠt.; losmachen, befreien, Jan., Hal.- C., Prip.- Mik.; volkodlaštva me je izbavil, LjZv.; i. se, los werden, frei werden, Hal.- C.; i. se česa, sich entschlagen, Jan.; — 2) verrichten, ausrichten, C.; posel i., Prip.- Mik.; nič nisem izbavil, ich habe nichts ausgerichtet, jvzhŠt.
  9. izbávljati, -am, vb. impf. ad izbaviti; 1) losmachen, C.; — 2) verrichten, C., jvzhŠt.
  10. izbávljenje, n. 1) die Befreiung, die Rettung, C.; — 2) die Verrichtung, jvzhŠt.
  11. izbę́biti, -bę̑bim, vb. pf. verdummen, Jan. (H.).
  12. izbəcáti, -ȃm, vb. pf. herausstochern, Jan.
  13. izbəckáti, -ȃm, vb. pf. = izbecati.
  14. izbədẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich durch Nachtwachen schwächen, C.
  15. izbẹ̑g, * m. der Ausweg, Mur.; — die Ausflucht, Mur., Cig.
  16. izbẹ̑ga, f. 1) der Ausweg, Cig. (T.); ni bilo izbege, Zv.; — 2) die Rückgängigmachung eines Kaufes, Dol.; izbega je, der Kauf wird rückgängig, M.
  17. izbẹ́ganəc, -nca, m. der Versprengte, V.-Cig.
  18. izbẹ́ganka, f. die Versprengte, V.-Cig.
  19. izbẹ́ganost, f. die Verwirrtheit, die Muthlosigkeit.
  20. izbẹ́gati, -am, I. vb. pf. 1) bis zur Erschöpfung abhetzen, C., Gor.; — 2) verschüchtern, irre machen, aus der Fassung bringen; izbegan, verwirrt, aus der Fassung gebracht; vsa izbegana je prišla domov; — II. vb. impf. ad izbegniti 1), Z.
  21. izbẹgávati, -am, vb. impf. ausweichen: bitki i., Zora; — prim. izbegati 3).
  22. izbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. 1) = ubežati, C.; i. preteči sili, DSv.; — 2) den Kauf rückgängig machen: prodal sem, pa sem imel pravico izbegniti, Dol.; nicht beim Wort bleiben: kar izbegnili bodo, saj za trdno tako niso obljubili, Str.
  23. izbẹ̑htati, -am, vb. pf. ermüden, abhetzen: delo me izbehta, Z.; i. se pri delu, sich abhetzen, C.
  24. izbẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ausweißen, fertig weißen; — 2) ausbleichen, Cig.
  25. ı̑zbən, -bna, adj. zum Zimmer gehörig: izbna oprava, nk.
  26. izbəzáti, -ȃm, vb. pf. durch Stochern herausbringen, ausstochern, Cig., Jan.
  27. izbəzgáti, -ȃm, vb. pf. = izbezati, Z.; ausstochern: pipo, cevko i., Ljub.
  28. izbẹ́žati, -ím, vb. pf. = ubežati, entfliehen.
  29. izbẹ̑žək, -žka, m. die Ausflucht, C.
  30. ı̑zbica, f. dem. izba; 1) das Stübchen, das Kämmerlein, Mur., Cig., Jan., Met.; v izbici stanujejo navadno stari roditelji, ki so gospodarstvo mladim prepustili, Kor.; — 2) ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Dol.- Cig., Met.; — 3) na izbice (izbíce) pokladati les, im Viereck aufschichten, Dol.
  31. izbíčati, -bı̑čam, vb. pf. herauspeitschen, auspeitschen, Cig.
  32. izbíčiti, -bı̑čim, vb. pf. jemanden klug machen, auswitzen: i. koga, Fr.- C.; — iz nem.?
  33. izbíjati, -am, vb. impf. ad izbiti; herausschlagen; klin s klinom i., einen Keil mit einem andern austreiben; zobe i. ljudem, den Leuten die Zähne ausschlagen, einstoßen, Cig., Jan.; iz glave si kaj i., sich etwas aus dem Kopfe zu bringen suchen, Cig.
  34. izbíti, -bı̑jem, vb. pf. herausschlagen; i. komu oko, zob; i. komu sabljo iz rok; izbiti si kaj iz glave, sich etwas aus dem Kopfe schlagen, Cig.; naj si iz glave izbije takšne misli, Jurč.
  35. izblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig.
  36. izblázniti, -im, vb. pf. aufschrecken ( z. B. aus dem Schlafe), C.
  37. izblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ausschwatzen, ausplaudern.
  38. izblę́kniti, * -blę̑knem, vb. pf. mit etwas herausplatzen, sich im Reden verschnappen, etwas ausplaudern.
  39. izblískati se, -a se, vb. pf. ausblitzen: izbliskalo se je, C.
  40. izbliz, adv. = izbliza, Cig. (T.).
  41. izblíza, adv. aus der Nähe, Habd.- Mik.
  42. izbljeváti, * -bljújem, vb. pf. = izbljuvati, Cig., Jan.
  43. izbljúniti, -bljȗnem, vb. pf. ausspeien, C., Z.
  44. izbljuváti, -bljúvam, -jem, vb. pf. ausspeien, Jan., C., Dalm.
  45. izbljȗvək, -vka, m. das Erbrochene, der Auswurf, C.
  46. ı̑zbnica, f. die Zimmerpflanze, Cv.
  47. izbǫ̑bnati, -am, vb. pf. durch Trommeln herausbringen, Cig.; i. (izbobnjati) čebele, die Bienen durch Trommeln aus dem Bienenkorb treiben, Mur.
  48. izbobnẹ́ti, -ím, vb. pf. verhallen, Z.
  49. izbǫ̑bnjati, -am, vb. pf. = izbobnati, Mur.
  50. izbočenojámast, adj. convexconcav, Sen. (Fiz.).
  51. izbóčenost, f. die Convexität, Cig. (T.).
  52. izbóčiti, * -bǫ̑čim, vb. pf. ausbiegen, wölben, Cig., Zora; izbočen, convex, Jan., Cig. (T.); dvojno i., biconvex, Cig. (T.); i. kot, erhabener Winkel, Cel. (Geom.); — prim. vzbočen.
  53. izbǫ̑čki, adv. seitwärts, Hal.- C.; i. gledati, scheel, verschmitzt blicken, vzhŠt.- C.; — prim. bok.
  54. izbǫ̑gati se, -am se, vb. pf. verderben: seme se izboga (zboga), če ga kmet dolgo ne premeri; izboga (zboga) se vsaka reč, tudi dušne moči, Mik. (Et.); — prim. bogati 1). (?)
  55. izboháti, -ȃm, vb. pf. entzweiquetschen: izbohane marelice, češplje, Pirc.
  56. izbòj, -bója, m. die Exosmose, h. t.- Cig. (T.).
  57. izbojeváti, -ȗjem, vb. pf. auskämpfen, ausfechten, Cig., Jan.
  58. izbòk, -bóka, m. die Ausbauchung, die convexe Form, Z.
  59. izbókati, -am, vb. pf. convex machen, auswölben, Mur., Z.; izbokan = bokast, Cig.
  60. izbókəł, -kla, adj. convex, Jan., UčT.; — prim. vzbokel.
  61. izbókniti, -bǫ̑knem, vb. pf. = izbokati: izboknjen = izbokel, Jan., nk.
  62. izbolẹ́hati, -am, vb. pf. die Kränklichkeit überstehen, Z.; aussiechen, Cig.
  63. izbolẹ́ti, -ím, vb. pf., Levst. (Nauk), Vrt.; nam. zboleti.
  64. izbọ̑ljšanje, n. die Verbesserung.
  65. izbọ̑ljšati, -am, vb. pf. besser machen, verbessern; i. pot, Cig.; hrano komu i.; i. se, besser werden; bolniku se je izboljšalo.
  66. izboljšȃva, f. die Verbesserung, Jan., C.
  67. izbọ̑ljšək, -ška, m. die Verbesserung, Jan., C.; die Aufbesserung, die Zubesserung, Cig., Jan., C.
  68. izboljševáłən, -łna, adj. Verbesserungs-: izboljševalne stavbe, Verbesserungsbauten, Levst. (Cest.); izboljševalni zaklad, der Meliorationsfond, DZkr.
  69. izboljševȃłstvọ, n. das Meliorationswesen, DZ.
  70. izboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izboljšati; verbessern.
  71. izbosíti, -ím, vb. pf. 1) barfuß machen; i. se, die Schuhe zerreißen, Cig.; varuj svojo nogo, da se ne izbosi, Škrinj.; — konja i., dem Pferde das Hufeisen abnehmen; kolo i., die Schiene abnehmen; konj se je izbosil, das Pferd hat das (die) Hufeisen verloren; kolo se je izbosilo, das Rad hat die Schiene verloren; — 2) arm machen: vsega izbošeni, alles entbehrend, C.
  72. izbósti, -bódem, vb. pf. ausstechen; oči komu i.
  73. izbudíti, -ím, vb. pf., Jan., pogl. (v)zbuditi.
  74. izbȗh, m. die Convexität, Cig.; — der Vorsprung an einer Façade, der Risalit, Levst. (Pril.).
  75. izbúhati, -bȗham, -šem, vb. pf. durch Prügeln schädigen, C.; izbuhan otrok, ein von Schlägen blödes Kind, Z.
  76. izbúhəł, -hla, adj. vorspringend, risalitartig, Levst. (Pril.).
  77. izbúhliti se, -bȗhlim se, vb. impf. sich von innen heraus ausdehnen, anschwellen, Cig.
  78. izbúhniti, -bȗhnem, vb. pf. aufblähen, Z.; i. se, sich werfen: deske se na solncu izbuhnejo, C.; izbuhnjen, aufgebläht, aufgedunsen, C.
  79. izbúkniti se, -bȗknem se, vb. pf. sich werfen: dno se je posodi izbuknilo, BlKr.; izbuknjen, reliefartig, Cig.; — prim. izbuhniti.
  80. izbuknjenína, f. die Reliefarbeit, Cig.
  81. izbúljiti, -bȗljim, vb. pf. i. oči, die Augen herausrecken, Jan., Bes.- C., Let., SlN.; — hs.
  82. izbȗnkati, -am, vb. pf. durch Herausstoßen höckerig, erhaben machen: izbunkan, erhaben, Cig.
  83. izbúnkniti se, -bȗnknem se, vb. pf. einen Höcker bekommen, Cig.
  84. izbúšiti, -bȗšim, vb. pf. convex machen, Cig.
  85. izcẹ̑dək, -dka, m. 1) der beim Abseihen zurückbleibende Rest, die Seihe, Cig.; — 2) das Herausfließende, z. B. bei einem Geschwüre, Bes.
  86. izcẹdíti, -ím, vb. pf. durch Seihen herausbringen, ausseihen, Cig.; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; i. se, auströpfeln, ausrinnen, Cig.; povezniti škaf, da se vino iz njega izcedi, jvzhŠt.
  87. izcẹ̑ja, f. die Absonderung, Nov.; i. slin, Strp.
  88. izcẹ́jati, -am, vb. impf. ad izcediti; ausseihen; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; — maščoba se izceja iz mesa, Let.
  89. izcẹ̑jən, -jna, adj. Absonderungs-: izcejni tok, der Ausführungsgang ( anat.), Cig.
  90. izcẹjenína, f. das Abgeseihte, C.
  91. izcel, adv., nam. iz cela, Mik.
  92. izcelẹ́ti, -ím, vb. pf. verheilen, Mur.
  93. izcẹ́liti, -im, vb. pf. ganz machen: razbito posodo spet i., Dalm.; — auscurieren, heilen (eine Wunde), Mur., Cig., Jan., Dalm.
  94. izcencljáti, -ȃm, vb. pf. iz koga kaj i., jemandem etwas abschachern, Cig.
  95. izcẹ̑pati, -pam, -pljem, vb. pf. fertig spalten, zerspalten, Mur.
  96. izcepətáti, -ȃm, vb. pf. austrampeln, Cig.
  97. izcẹ́piti, -im, vb. pf. herausspalten: i. kaj iz česa, Cig.
  98. izcę́sati, -am, vb. pf. mit dem Reißen fertig werden, zerreißen, Mur.
  99. izcigániti, -ȃnim, vb. pf. abgaunern, Cig.; od koga kaj i., von jemandem durch zudringliches Bitten etwas erlangen, jvzhŠt.
  100. izcímiti se, -cı̑mim se, vb. pf. 1) hervorkeimen, Cig., Jan.; — pren. hervorgehen, sich entspinnen, Cig., Jan., nk.; iz tega se je pravda izcimila, das rief einen Rechtsstreit hervor, Cig.; — 2) auskeimen: repa, krompir se izcimi, Cig.

   55.301 55.401 55.501 55.601 55.701 55.801 55.901 56.001 56.101 56.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA