Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (55.797-55.896)

  1. ı̑zba, * f. 1) das Zimmer, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Bodenkammer, Cig.; — 3) der Dachboden, C., Notr., Rib.; — prim. ispa; stsl. istъba, stvn. stuba, Stube, Mik. (Et.).
  2. izbácniti, -bȃcnem, vb. pf. ausstoßen, nk.; — prim. hs. baciti.
  3. izbȃdanje, n. das Ausstechen, Mur.
  4. izbȃdati, -am, vb. impf. ad izbosti, ausstechen, Mur., Cig.
  5. izbagláti, -ȃm, vb. pf. = izmoledovati, erbetteln, Cig.
  6. izbȃna, f. = dvorana, Cig.
  7. izbandičáti, -ȃm, vb. pf. verbannen, Hip.; — prim. it. bandeggiare, verbannen.
  8. izbandižati, -am, vb. pf. verbannen, vertreiben: i. greh iz srca, Jap. (Prid.); — prim. izbandičati.
  9. izbásati, -bȃšem, vb. pf. auspacken; — i. se, sich herausarbeiten.
  10. izbȃtati, -am, vb. pf. abprügeln, Jan. (H.); — prim. batati.
  11. izbȃva, f. 1) die Befreiung, die Erlösung, Hal.- C.; — 2) die Verrichtung, C.
  12. izbáviti, -bavim, vb. pf. 1) = odpraviti: kašelj sem si izbavil, jvzhŠt.; losmachen, befreien, Jan., Hal.- C., Prip.- Mik.; volkodlaštva me je izbavil, LjZv.; i. se, los werden, frei werden, Hal.- C.; i. se česa, sich entschlagen, Jan.; — 2) verrichten, ausrichten, C.; posel i., Prip.- Mik.; nič nisem izbavil, ich habe nichts ausgerichtet, jvzhŠt.
  13. izbávljati, -am, vb. impf. ad izbaviti; 1) losmachen, C.; — 2) verrichten, C., jvzhŠt.
  14. izbávljenje, n. 1) die Befreiung, die Rettung, C.; — 2) die Verrichtung, jvzhŠt.
  15. izbę́biti, -bę̑bim, vb. pf. verdummen, Jan. (H.).
  16. izbəcáti, -ȃm, vb. pf. herausstochern, Jan.
  17. izbəckáti, -ȃm, vb. pf. = izbecati.
  18. izbədẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich durch Nachtwachen schwächen, C.
  19. izbẹ̑g, * m. der Ausweg, Mur.; — die Ausflucht, Mur., Cig.
  20. izbẹ̑ga, f. 1) der Ausweg, Cig. (T.); ni bilo izbege, Zv.; — 2) die Rückgängigmachung eines Kaufes, Dol.; izbega je, der Kauf wird rückgängig, M.
  21. izbẹ́ganəc, -nca, m. der Versprengte, V.-Cig.
  22. izbẹ́ganka, f. die Versprengte, V.-Cig.
  23. izbẹ́ganost, f. die Verwirrtheit, die Muthlosigkeit.
  24. izbẹ́gati, -am, I. vb. pf. 1) bis zur Erschöpfung abhetzen, C., Gor.; — 2) verschüchtern, irre machen, aus der Fassung bringen; izbegan, verwirrt, aus der Fassung gebracht; vsa izbegana je prišla domov; — II. vb. impf. ad izbegniti 1), Z.
  25. izbẹgávati, -am, vb. impf. ausweichen: bitki i., Zora; — prim. izbegati 3).
  26. izbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. 1) = ubežati, C.; i. preteči sili, DSv.; — 2) den Kauf rückgängig machen: prodal sem, pa sem imel pravico izbegniti, Dol.; nicht beim Wort bleiben: kar izbegnili bodo, saj za trdno tako niso obljubili, Str.
  27. izbẹ̑htati, -am, vb. pf. ermüden, abhetzen: delo me izbehta, Z.; i. se pri delu, sich abhetzen, C.
  28. izbẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ausweißen, fertig weißen; — 2) ausbleichen, Cig.
  29. ı̑zbən, -bna, adj. zum Zimmer gehörig: izbna oprava, nk.
  30. izbəzáti, -ȃm, vb. pf. durch Stochern herausbringen, ausstochern, Cig., Jan.
  31. izbəzgáti, -ȃm, vb. pf. = izbezati, Z.; ausstochern: pipo, cevko i., Ljub.
  32. izbẹ́žati, -ím, vb. pf. = ubežati, entfliehen.
  33. izbẹ̑žək, -žka, m. die Ausflucht, C.
  34. ı̑zbica, f. dem. izba; 1) das Stübchen, das Kämmerlein, Mur., Cig., Jan., Met.; v izbici stanujejo navadno stari roditelji, ki so gospodarstvo mladim prepustili, Kor.; — 2) ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Dol.- Cig., Met.; — 3) na izbice (izbíce) pokladati les, im Viereck aufschichten, Dol.
  35. izbíčati, -bı̑čam, vb. pf. herauspeitschen, auspeitschen, Cig.
  36. izbíčiti, -bı̑čim, vb. pf. jemanden klug machen, auswitzen: i. koga, Fr.- C.; — iz nem.?
  37. izbíjati, -am, vb. impf. ad izbiti; herausschlagen; klin s klinom i., einen Keil mit einem andern austreiben; zobe i. ljudem, den Leuten die Zähne ausschlagen, einstoßen, Cig., Jan.; iz glave si kaj i., sich etwas aus dem Kopfe zu bringen suchen, Cig.
  38. izbíti, -bı̑jem, vb. pf. herausschlagen; i. komu oko, zob; i. komu sabljo iz rok; izbiti si kaj iz glave, sich etwas aus dem Kopfe schlagen, Cig.; naj si iz glave izbije takšne misli, Jurč.
  39. izblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig.
  40. izblázniti, -im, vb. pf. aufschrecken ( z. B. aus dem Schlafe), C.
  41. izblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ausschwatzen, ausplaudern.
  42. izblę́kniti, * -blę̑knem, vb. pf. mit etwas herausplatzen, sich im Reden verschnappen, etwas ausplaudern.
  43. izblískati se, -a se, vb. pf. ausblitzen: izbliskalo se je, C.
  44. izbliz, adv. = izbliza, Cig. (T.).
  45. izblíza, adv. aus der Nähe, Habd.- Mik.
  46. izbljeváti, * -bljújem, vb. pf. = izbljuvati, Cig., Jan.
  47. izbljúniti, -bljȗnem, vb. pf. ausspeien, C., Z.
  48. izbljuváti, -bljúvam, -jem, vb. pf. ausspeien, Jan., C., Dalm.
  49. izbljȗvək, -vka, m. das Erbrochene, der Auswurf, C.
  50. ı̑zbnica, f. die Zimmerpflanze, Cv.
  51. izbǫ̑bnati, -am, vb. pf. durch Trommeln herausbringen, Cig.; i. (izbobnjati) čebele, die Bienen durch Trommeln aus dem Bienenkorb treiben, Mur.
  52. izbobnẹ́ti, -ím, vb. pf. verhallen, Z.
  53. izbǫ̑bnjati, -am, vb. pf. = izbobnati, Mur.
  54. izbočenojámast, adj. convexconcav, Sen. (Fiz.).
  55. izbóčenost, f. die Convexität, Cig. (T.).
  56. izbóčiti, * -bǫ̑čim, vb. pf. ausbiegen, wölben, Cig., Zora; izbočen, convex, Jan., Cig. (T.); dvojno i., biconvex, Cig. (T.); i. kot, erhabener Winkel, Cel. (Geom.); — prim. vzbočen.
  57. izbǫ̑čki, adv. seitwärts, Hal.- C.; i. gledati, scheel, verschmitzt blicken, vzhŠt.- C.; — prim. bok.
  58. izbǫ̑gati se, -am se, vb. pf. verderben: seme se izboga (zboga), če ga kmet dolgo ne premeri; izboga (zboga) se vsaka reč, tudi dušne moči, Mik. (Et.); — prim. bogati 1). (?)
  59. izboháti, -ȃm, vb. pf. entzweiquetschen: izbohane marelice, češplje, Pirc.
  60. izbòj, -bója, m. die Exosmose, h. t.- Cig. (T.).
  61. izbojeváti, -ȗjem, vb. pf. auskämpfen, ausfechten, Cig., Jan.
  62. izbòk, -bóka, m. die Ausbauchung, die convexe Form, Z.
  63. izbókati, -am, vb. pf. convex machen, auswölben, Mur., Z.; izbokan = bokast, Cig.
  64. izbókəł, -kla, adj. convex, Jan., UčT.; — prim. vzbokel.
  65. izbókniti, -bǫ̑knem, vb. pf. = izbokati: izboknjen = izbokel, Jan., nk.
  66. izbolẹ́hati, -am, vb. pf. die Kränklichkeit überstehen, Z.; aussiechen, Cig.
  67. izbolẹ́ti, -ím, vb. pf., Levst. (Nauk), Vrt.; nam. zboleti.
  68. izbọ̑ljšanje, n. die Verbesserung.
  69. izbọ̑ljšati, -am, vb. pf. besser machen, verbessern; i. pot, Cig.; hrano komu i.; i. se, besser werden; bolniku se je izboljšalo.
  70. izboljšȃva, f. die Verbesserung, Jan., C.
  71. izbọ̑ljšək, -ška, m. die Verbesserung, Jan., C.; die Aufbesserung, die Zubesserung, Cig., Jan., C.
  72. izboljševáłən, -łna, adj. Verbesserungs-: izboljševalne stavbe, Verbesserungsbauten, Levst. (Cest.); izboljševalni zaklad, der Meliorationsfond, DZkr.
  73. izboljševȃłstvọ, n. das Meliorationswesen, DZ.
  74. izboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izboljšati; verbessern.
  75. izbosíti, -ím, vb. pf. 1) barfuß machen; i. se, die Schuhe zerreißen, Cig.; varuj svojo nogo, da se ne izbosi, Škrinj.; — konja i., dem Pferde das Hufeisen abnehmen; kolo i., die Schiene abnehmen; konj se je izbosil, das Pferd hat das (die) Hufeisen verloren; kolo se je izbosilo, das Rad hat die Schiene verloren; — 2) arm machen: vsega izbošeni, alles entbehrend, C.
  76. izbósti, -bódem, vb. pf. ausstechen; oči komu i.
  77. izbudíti, -ím, vb. pf., Jan., pogl. (v)zbuditi.
  78. izbȗh, m. die Convexität, Cig.; — der Vorsprung an einer Façade, der Risalit, Levst. (Pril.).
  79. izbúhati, -bȗham, -šem, vb. pf. durch Prügeln schädigen, C.; izbuhan otrok, ein von Schlägen blödes Kind, Z.
  80. izbúhəł, -hla, adj. vorspringend, risalitartig, Levst. (Pril.).
  81. izbúhliti se, -bȗhlim se, vb. impf. sich von innen heraus ausdehnen, anschwellen, Cig.
  82. izbúhniti, -bȗhnem, vb. pf. aufblähen, Z.; i. se, sich werfen: deske se na solncu izbuhnejo, C.; izbuhnjen, aufgebläht, aufgedunsen, C.
  83. izbúkniti se, -bȗknem se, vb. pf. sich werfen: dno se je posodi izbuknilo, BlKr.; izbuknjen, reliefartig, Cig.; — prim. izbuhniti.
  84. izbuknjenína, f. die Reliefarbeit, Cig.
  85. izbúljiti, -bȗljim, vb. pf. i. oči, die Augen herausrecken, Jan., Bes.- C., Let., SlN.; — hs.
  86. izbȗnkati, -am, vb. pf. durch Herausstoßen höckerig, erhaben machen: izbunkan, erhaben, Cig.
  87. izbúnkniti se, -bȗnknem se, vb. pf. einen Höcker bekommen, Cig.
  88. izbúšiti, -bȗšim, vb. pf. convex machen, Cig.
  89. izcẹ̑dək, -dka, m. 1) der beim Abseihen zurückbleibende Rest, die Seihe, Cig.; — 2) das Herausfließende, z. B. bei einem Geschwüre, Bes.
  90. izcẹdíti, -ím, vb. pf. durch Seihen herausbringen, ausseihen, Cig.; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; i. se, auströpfeln, ausrinnen, Cig.; povezniti škaf, da se vino iz njega izcedi, jvzhŠt.
  91. izcẹ̑ja, f. die Absonderung, Nov.; i. slin, Strp.
  92. izcẹ́jati, -am, vb. impf. ad izcediti; ausseihen; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; — maščoba se izceja iz mesa, Let.
  93. izcẹ̑jən, -jna, adj. Absonderungs-: izcejni tok, der Ausführungsgang ( anat.), Cig.
  94. izcẹjenína, f. das Abgeseihte, C.
  95. izcel, adv., nam. iz cela, Mik.
  96. izcelẹ́ti, -ím, vb. pf. verheilen, Mur.
  97. izcẹ́liti, -im, vb. pf. ganz machen: razbito posodo spet i., Dalm.; — auscurieren, heilen (eine Wunde), Mur., Cig., Jan., Dalm.
  98. izcencljáti, -ȃm, vb. pf. iz koga kaj i., jemandem etwas abschachern, Cig.
  99. izcẹ̑pati, -pam, -pljem, vb. pf. fertig spalten, zerspalten, Mur.
  100. izcepətáti, -ȃm, vb. pf. austrampeln, Cig.

   55.297 55.397 55.497 55.597 55.697 55.797 55.897 55.997 56.097 56.197  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA