Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (55.601-55.700)

  1. imę̑noma, adv. namentlich, mit Namen, C., nk.
  2. imenonosı̑telj, m. der Namensträger, SlN.
  3. imenopìs, -písa, m. sklicevalni i., die Einberufungconsignation, Levst. (Nauk).
  4. imenoslǫ́vən, -vna, adj. terminologisch: imenoslovna vzrazila, Levst. (Nauk).
  5. imenoslǫ̑vje, n. razlaga izrazov, ki se rabijo v posameznih znanstvih, die Terminologie.
  6. imenoslǫ̑vski, adj. terminologisch: imenoslovske oblike, Levst. (Zb. sp.).
  7. imenováłən, -łna, adj. 1) nennbar, (-aven) V.-Cig. (?); — 2) Ernennungs-: imenovȃlni dekret, DZkr.
  8. imenovȃłnik, m. der Nominativ ( gramm.), Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  9. imenovȃnje, n. 1) das Nennen, die Benennung; častno i., die Titulatur, Cig., Jan.; — 2) die Ernennung, Cig., Jan., nk.
  10. imenovȃtelj, m. der Nenner eines Bruches ( math.), Cig. (T.).
  11. imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).
  12. imenovȃvəc, -vca, m. 1) der Namengeber, Cig.; — der Nenner ( math.), Cel. (Ar.); — 2) der Ernenner, Cig.
  13. imenovȃvka, f. die Namengeberin, Cig.
  14. imę̑nski, adj. Namens-, C.; — nominell, V.-Cig., Jan.; imenska vrednost, der Nennwert, Cig., DZ.
  15. imę̑nstvọ, n. die Terminologie, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., Navr. (Kop. sp.).
  16. imẹ̑tək, -tka, m. die Habe, das Besitzthum, das Vermögen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); iz krajevnega imetka, aus Localmitteln, DZ.
  17. imẹ̑telj, m. der Inhaber: i. kakega pisma, i. trgovinskih mark, DZ.; i. kakega vojaškega polka, nk.
  18. imẹ́tən, -tna, adj. = imovit, Jan.
  19. imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.- Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben ( germ.); rad i. koga, gerne haben ( germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen ( germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.- Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.- Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.- Mik. (V. Gr. III. 176.).
  20. imẹ̑tje, n. die Habe, der Besitz, das Vermögen, Cig., Jan., M., nk.
  21. imẹ̑tnica, f. die Inhaberin, Cig., Jan.
  22. imẹ̑tnik, m. der Inhaber, Cig., Jan., Nov., DZ.
  23. imẹ́vati, -am, vb. impf. zu haben pflegen, Jan., C., Mik., DZ., SlN., Nov., Levst. (Zb. sp.).
  24. imẹ̑vəc, -vca, m. = imetnik, Jan., C.
  25. ı̑mje, n. = inje, ivje, Mur., Cig., Mik., C., BlKr.
  26. imovína, f. die Habe, das Vermögen, Jan., C.; zeitliche Güter, Cig. (T.); občinska i., das Gemeindevermögen, Levst. (Nauk); glavna (založna) i., der Vermögensstamm, DZ.; — das Haben, das Guthaben ( merc.), Cig. (T.); razpoložna i., das disponible Haben, DZ.; — hs.
  27. imovínica, f. dem. imovina, kleine Habe, Zv., LjZv.
  28. imovı̑nski, adj. Vermögens-: i. list, der Vermögensausweis, SlN.
  29. imovı̑t, adj. wohlhabend, vermöglich, Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
  30. imovı̑tost, f. der Wohlstand, die Vermöglichkeit, Cig. (T.), nk.
  31. imovník, m. der Besitzer, Levst. (Nauk).
  32. impozāntən, -tna, adj. imeniten, znamenit, imposant, Cig. (T.).
  33. in, m. = ivje, der Rauhreif, SlGor.- C.
  34. in, adj. = drug, Z., nk.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; — po drugih slovan. jezikih.
  35. ı̑n, conj. und; oče in mati; na nebu in na zemlji; huje in huje, immer ärger, Cig.; in to, und zwar, Cig.; ta kraj in pa raj, jene Gegend und das Paradies (sind gleich), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist so viel wie nichts, es ist nichts an der Sache, Cig.; ti in pa poštenjak! du (sollst) ein Ehrenmann (sein)! — prosim in prosim, pa me neče uslišati, ich bitte inständig, aber er will mich nicht erhören; kaj delajo, da jih ni in jih ni? was treiben sie denn, dass sie gar so lange nicht kommen? Zv.
  36. ina, f. das Morgenlicht (?); (tudi: hina), Poh.- Trst. ( Glas.).
  37. inȃče, adv. = drugače, Cig., Jan., Levst., ( nav. 'nače), SlGor.
  38. ináčeši, adj. = inačešnji, ogr.- C.
  39. ináčešnji, adj. = drugačen, SlGor.- C.
  40. inȃči, adv. = inače, Mur.
  41. inȃčica, f. drugačno besedilo v raznih izdavah istega spisa, povesti itd., die Variante, nk.
  42. ináčiši, adj. = inačešnji, Mik.; — prim. drugačiši.
  43. inȃk, adj. anders beschaffen, Cig., Jan., Met.; inako = drugače, anders, sonst, Cig., Jan., Mik., C.; — inako se mi stori (dela), ein wehmüthiges, trauriges Gefühl ergreift mich, Mur., Cig., Jan., Mik., Kr.
  44. ı̑nam, adv. = drugam, Mur., Cig., Jan., Mik., Let., vzhŠt.
  45. ı̑nast, adj. mit Rauhreif bedeckt, Z.
  46. ı̑naš, m. = strežnik, der Page, ogr.- Valj. (Rad); (inoš), C.
  47. inàt, -áta, adj. = inast ( prim. inateti).
  48. inatẹ́ti, -ím, vb. impf. mit Rauhreif sich bedecken, C.
  49. ı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäkernd herumspringen, = hinckati se, Jan., SlGor.; (jinckati se, Mur.).
  50. ı̑nda, adv. zu anderer Zeit, sonst, Mur., Mik., vzhŠt.- Valj. (Vest.); inda pridi, SlGor.; inda je bilo drugače, SlGor.
  51. índašnji, adj. sonstig, Mik.; — einstmalig: indašnji ljudje, ogr.- C.
  52. ı̑ndẹ, adv. = indi, Mur., Cig., C.
  53. ı̑ndẹh, adv. = indi, C.
  54. índẹšnji, adj. anderswo befindlich, ogr.- C.
  55. ı̑ndi, adv. = drugde, drugje, C., Raič (Slov.); išči ga indi, SlGor.
  56. īndig, m. = indigo, Cig.
  57. īndigast, adj. indigoblau, Cig.; i. škrlat, der Indigopurpur, Cig.
  58. īndigo, -ga, m. der Indigo, (neko modro barvilo, lat. indicum), Jan.
  59. īndika, f. = indigo, V.-Cig.
  60. īndikast, adj. = indigast, Cig.
  61. indíkcija, f. die Römerzinszahl, die Indiction, Cig. (T.).
  62. indīkt, m. = indikcija, Cig. (T.).
  63. individuālən, -lna, adj. k posameznemu bitju ali osebi spadajoč, individuell, Cig. (T.), nk.
  64. individualizácija, f. označevanje svojstev posameznega bitja ali osebe, die Individualisierung, Cig. (T.).
  65. individuālnost, f. svojstva posameznega bitja ali osebe, die Individualität, Cig. (T.), nk.
  66. ı̑ndod, adv. = inod, drugod, Danj.- Mik.
  67. indúh, m. großer, ungeschlachter Mann, Dol.
  68. indúkcija, f. navod ( phys.), sklepanje iz posameznosti na splošnost ( phil.), die Induction, Cig. (T.), nk.
  69. induktīvən, -vna, adj. navoden, po indukciji se ravnajoč, inductiv, Cig. (T.), nk.
  70. infānt, m. naslov španskih kraljevičev, der Infant.
  71. inga, f., C., pogl. linga.
  72. inicijatīva, f. začetno delo, pravica predlaganja, die Initiative, Cig. (T.).
  73. ı̑njast, adj. mit Rauhreif belegt, Mik.
  74. ínjav, adj. = injast, C.
  75. ínjavica, f. der Rauhreif, Z.
  76. ı̑nje, n. der Rauhreif, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), jvzhŠt., SlGor.
  77. inkunābule, f. pl. prve tiskane knjige, Incunabeln, Cig. (T.).
  78. inkvizícija, f. sodniška preiskava, sredovečno versko sodišče, die Inquisition, Cig. (T.).
  79. ìno, * conj. = in; neokršena oblika, iz: i — no; tako so starejši pisatelji sploh pisali.
  80. ı̑nod, adv. = drugod, Mik., C.
  81. inokàz, -káza, m. = alegorija, Cig., M.; — hs., rus.
  82. inokázən, -zna, adj. = alegoričen, Cig., Jan., Vrt.
  83. inolı̑čje, n. = raznovidnost, die Heteromorphie, Cig. (T.).
  84. inopádnost, f. die Verkehrung der Construction, die Hypallage, h. t.- Cig. (T.).
  85. inoplemę̑nik, m. človek drugega plemena, drugonarodnik, Cig. (T.).
  86. inozákonje, n. tuje zakonodajstvo ( opp. avtonomija), die Heteronomie, Cig. (T.).
  87. inozę̑məc, -mca, m. der Ausländer, C., nk.; — rus.
  88. inozę̑mje, n. = inozemstvo, nk.
  89. inozę̑mka, f. die Ausländerin, nk.; — rus.
  90. inozę̑mski, adj. ausländisch, nk.; — rus.
  91. inozę̑mstvọ, n. das Ausland, Cig. (T.), nk.; — rus.
  92. inoznȃčica, f. beseda v prenesenem pomenu vzeta, der Tropus, Cig. (T.).
  93. instīnkt, m. nagon, der Instinct.
  94. instinktīvən, -vna, adj. instinctmäßig, Cig. (T.).
  95. intabulācija, f. vknjižba, die Intabulation, nk.
  96. inteligēnca, f. omikani del naroda, die Intelligenz, nk.
  97. inteligēncija, f. = inteligenca, nk.
  98. intendānt, m. načelnik, nadzornik kake naprave, pos. vojaškega oskrbništva, der Intendant.
  99. intensīvən, -vna, adj. jak, krepek, intensiv, Cig. (T.).
  100. intenzīvən, -vna, adj. = intensiven, nk.

   55.101 55.201 55.301 55.401 55.501 55.601 55.701 55.801 55.901 56.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA