Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (55.501-55.600)

  1. ígəv, -gve, f. eine Art Jochholz, Jan., Mik.
  2. ígla, in: iglà, -è, f. 1) die Nadel; naprsna i., die Vorstecknadel, Jan.; i. probadača, die Piquiernadel, h. t.- Cig. (T.); i. magnetnica, die Magnetnadel, i. kompasnica, die Compassnadel, Cig. (T.); — die Nadel am Baume, Cig., Jan.; — 2) langer eiserner Nagel beim Wagen, = iglica 2), C.; — der Jochsprießel, C.; — der Stift ( bes. mit einem Kopfe), Cig.; — zateznična i., der Stift am Schnürband, Jan. (H.); — 3) ona ostrina, ki nožu pri brušnji odpada, die Feuerecke, Cig., Skrilje, Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; balta nima nič igle, BlKr.; iglo izbrusiti, Z.; — 4) der Nadelfisch (syngnathus acus), Cig., Erj. (Ž.); — der Hornhecht (belone vulg.), Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
  3. íglast, adj. nadelförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); — voll Nadeln: iglasto drevje, die Nadelbäume, Zv.
  4. iglàt, -áta, adj. voll Nadeln, M., Z.
  5. íglavəc, -vca, m. der Nadelbaum, Jan.
  6. iglə̀c, (igə̀łc), -gəłcà, m. die Aurikel (primula auricula), Jan., Tuš. (R.), Tolm.; — prim. jaglec.
  7. iglę̑n, adj. Nadel-, Mur., nk.; iglena ušesa, Krelj.
  8. iglę̑nast, adj. = iglast, Mur.
  9. igleníca, f. 1) = igelnica, Mur.; — 2) = iglenjača, das Zündnadelgewehr, nk.- C.
  10. iglenjáča, f. das Zündnadelgewehr, nk.
  11. iglenják, m. die Nadelbüchse, vzhŠt.- C.; — das Nadelpolsterchen, vzhŠt., ogr.- C.
  12. iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.- C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.- Valj. (Rad), in íglica.
  13. iglíčast, adj. nadelförmig, Cig.; igličasta ježica, die Nadeldrüse (eine Krystallisationsart), V.-Cig.
  14. iglı̑čevje, n. coll. die Baumnadeln, die Nadelstreu, Poh.; — das Nadelholz, Z.
  15. iglı̑čje, n. = igličevje, Z.
  16. iglı̑čnat, adj. mit Nadeln versehen: igličnato drevje, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  17. iglı̑čnica, f. die Nadelbüchse, Gor.
  18. iglokǫ̑žəc, -žca, m. iglokožci, Stachelhäuter (echinodermata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  19. iglovníca, f. = igelnica, M.
  20. igọ̑, ižę̑sa, n. 1) das Joch, Valj. (Rad); (igo, igesa, kravji jarem, Bolc- Erj. [Torb.]); — 2) die Wage am Wagen, C., Z.; — ígo, Levst.
  21. 1. igovəc, -vca, m. der Jochochs, C.
  22. 2. igovəc, -vca, m. = igovina, Z.; die Sahl- oder Palmweide (salix caprea), Z.
  23. igǫ̑vina, f. die Sahlweide (salix caprea), Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
  24. ígovnica, f. die Jochweide, Polj., Mariborska ok.
  25. íha, f., Št., Cig., Jan., C., nam. viha.
  26. íhati, -am, vb. impf. mucksen, Notr.- Cig.
  27. íhət, -hta, m. 1) das Schluchzen, Z.; — 2) = ihta 2), Z.; poln jeze, srda, ihta, Kast.
  28. ihnēvmon, m. das Ichneumon o. die Pharaonsratte (herpestes ichneumon), Erj. (Ž.).
  29. íhniti, ı̑hnem, vb. pf. einen Muck thun, Notr.- Cig.
  30. íhta, f. 1) schluchzendes Weinen, Cig., C.; — 2) heftiger Zorn, Cig., Polj.; ihta ga lomi, C.; kipi od ihte, er ist wutherfüllt, Cig.; v ihti kaj storiti, SlN.; — die Heftigkeit: razloži svojo naglo ihto, Cv.; — gorelo je z veliko ihto, SlN.; ihta vetrov, ZgD.; — die Aufwallung: če je kaka reč v ihti, kipenju ali gibanju, more ta ihta preskočiti tudi na drugo reč, Vrtov. (Km. k.); — 3) zorniger Mensch, Cig.; ihta ti ihtava! Polj.; — die Furie, C.
  31. íhtati, -am, vb. impf. schluchzend weinen, Dict., C.
  32. íhtav, adj. 1) schluchzend, C.; — 2) zum Zorne geneigt, Cig.; on je ihtave nature, Polj.; — ihtava priroda, die wüthenden Elemente, Zora.
  33. íhtəc, -tca, m. der Schluchzer, Z.
  34. íhtən, -tna, adj. zornmüthig, C., Z.
  35. ihtẹ̑nje, n. das Schluchzen, Cig., Jan., C.; vsak človek se je smijal joku in ihtenju njegovemu, LjZv.
  36. ihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schluchzend weinen, Jan.; ihtela je kakor vragometnica, LjZv.; íhtẹti, -im, ( nav. íhtiti), schluchzen, Levst. ( LjZv. I. 212.); — prim. ikati.
  37. íhtiti se, -im se, vb. impf. 1) schluchzend weinen, Mur., Cig.; sirota se ihti, Erj. (Izb. sp.); i. se po čem, nach etwas schluchzen, Met.- Mik.; i. se nad čim, etwas schluchzend beweinen, Cig.; — 2) von heftigem Zorn ergriffen sein, Cig.
  38. ijédən, -dna, adj. = nobeden, Vrsno pod Krnom, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  39. íkati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, Fr.- C.
  40. ı̑kcati, -am, vb. impf. stottern, Z.
  41. ikōna, f. das Bildnis, Z.; ( stsl. po gr.).
  42. íł, íla, m. der Lehm.
  43. ílast, adj. lehmicht, aus Lehm, Mur., Cig., Jan.; Ilast hram že vsajen čaka, Slom.
  44. ı̑łčək, -čka, m. majhen ptiček (menda: der Hausrothschwanz [lusciola tithys]), Z., Polj.
  45. iləm, -lma, m. = brest, Cig., Jan.; — rus.; prim. lim.
  46. íłən, -łna, adj. aus Lehm, Lehm-, Guts., Cig.
  47. ilka, f. die Waldangelika (angelica silvestris), Z.; — der Eisenhut (aconitum napellus), Nov., na Otlici in na Mrzli Rupi- Erj. (Torb.); (tudi: ilika, Kras).
  48. ilmovəc, -vca, m. = brest, die Ulme, Cig., Jan.; — prim. ilem.
  49. ilmovina, f. = brestovina, Jan.; — prim. ilem.
  50. íłnast, adj. lehmicht, Cig.; — lehmig: ilnasta voda, Dict.
  51. ı̑łnat, adj. lehmig; i. svet, lehmiger Boden, Cig.
  52. ı̑łnik, m. die Lehmgrube, Cig.
  53. iłnják, m. das Lehmbehältnis, Z., Jan. (H.).
  54. ilọ, n. = il, Cig., M., C., Vrtov. (Km. k.); (jilo, Štrek.); suknarsko ilo, die Walkererde, Erj. (Min.).
  55. ílov, adj. Lehm-, aus Lehm; ilova zemlja, Lehmerde.
  56. ilováča, f. = ilovica, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  57. ílovast, adj. = ilnat, Dict.
  58. ilovàt, -áta, adj. = ilnat, Dalm.
  59. ílovčica, f. = ilovščica, Cig.
  60. ílovəc, -vca, m. der Lehmboden, Cig., Jan.
  61. ílovən, -vna, adj. Lehm-, lehmicht, Guts., ZgD.
  62. ílovica, f. der Lehm, die Lehmerde; iz ilovice se žge opeka.
  63. ílovičast, adj. lehmig, C.
  64. ílovičən, -čna, adj. lehmig, Lehm-.
  65. ílovičnat, adj. lehmig, Cig., C.
  66. ílovičnica, f. das Wasser, das über einem lehmigen Boden steht, das Moderwasser, Cig.
  67. ílovina, f. der Lehmboden, Cig. (T.), Nov.- C.; — das Lehmwerk, Cig., Jan.
  68. ilovíšče, n. lehmiger Grund, Cig.
  69. ílovje, n. das Lehmwerk, Cig.
  70. ílovka, f. = ilovica, Z., Vrtov., jvzhŠt.
  71. ílovnat, adj. lehmig; ilovnat svet, Lehmboden.
  72. ílovnica, f. die Lehmgrube, Cig., Jan.; der Lehmacker, M.
  73. ilovnína, f. = ilovka, Vrtov.
  74. ílovščica, f. der Hausrothschwanz (lusciola tithys), Erj. (Ž.).
  75. ilúzija, f. slepilen, napačno razlagan občut, die Sinnestäuschung, die Illusion, Cig. (T.); estetična i., t. j. i., ki jo zbuja umetnik s svojim delom, Lampe (D.); naglaša se tudi: iluzı̑ja.
  76. im, m. = ivje, ogr.- C.; — prim. imec.
  77. im, conj. = ker, Prip.- Mik.
  78. imȃnje, n. = imenje, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  79. imȃnjiče, n. dem. imanje, kajk.- Valj. (Rad).
  80. imȃtelj, m. der Besitzer, Nov.- C., DZ.
  81. imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.- Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.- C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.- Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen ( gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
  82. ı̑məc, -mca, m. = ivje, der Rauhreif, Tolm.- Erj. (Torb.).
  83. imę̑la, f. = omela, melje, die Mistel, kajk.- Valj. (Rad).
  84. imelje, n. = ivje, vzhŠt.- C.
  85. imẹ́lọ, n. die Habe, das Vermögen, Jan., Cig. (T.); stregle so mu od svojega imela, Trub.
  86. imendȃn, m. = god, godovno, der Namenstag, Cig., Jan., nk.; — hs.
  87. imę̑nice, adv. = imenoma, C.
  88. imeník, m. das Namensverzeichnis, der Katalog, die Nomenclatur, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.; volivski i., die Wählerliste, Levst. (Nauk); bralni i., die Verlesliste, DZkr.
  89. imenı̑t, adj. = imeniten, Cig., Jan., Mik., Dalm., Jsvkr.; imeniti učenjaki, Zv.; imeniti knjižniki zdanje dobe, Levst. ( LjZv.).
  90. imenítən, -tna, adj. vornehm; i. gospod; imenitno se držati, eine wichtige Miene machen; hervorragend, berühmt; i. kralj; wichtig, bedeutend, imenitne reči, stvari.
  91. imenítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. vornehm thun, V.-Cig.; imponieren wollen, Cig. (T.).
  92. imenı̑tnica, f. vornehme, angesehene Frau, Cig.
  93. imenı̑tnik, m. vornehmer, angesehener Mann, Guts., V.-Cig., C.; največi imenitnik kraljevega dvora je bil Aman, Ravn.
  94. imenítnost, f. die Vornehmheit, die Ansehnlichkeit, die Berühmtheit, die Wichtigkeit; — mestne imenitnosti, die Merkwürdigkeiten der Stadt.
  95. imenı̑tost, f. = imenitnost, Mur., Cig.
  96. imenják, m. der Namensgenosse, Cig., Jan., M.; midva sva imenjaka, wir haben gleiche Namen, Z.; Unac, našemu Uncu imenjak, Navr. (Let.); — der Namenspatron, Vrt.
  97. 1. imẹ̑nje, n. die Habe, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Krelj, Mik.; vse imenje ter blago, alles Hab und Gut, Meg.; popisovanje hišnega imenja, Dict.; stregle so mu od svojega imenja, Dalm.; sirotinsko i., das Waisenvermögen, DZ.; pravdno i., das Zinsgut, d. i. ein Gut, von dem ein Zins an den Grundherrn zu entrichten ist, Rec.
  98. 2. imę̑nje, ** n. coll. die Namen; imenje za atlant preskrbeti, Let.
  99. imenodajȃvəc, -vca, m. der Namengeber, Cig.
  100. imenodajȃvka, f. die Namengeberin, Cig.

   55.001 55.101 55.201 55.301 55.401 55.501 55.601 55.701 55.801 55.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA