r (55.497-55.596)

55497. ígəłnica, f. die Nadelbüchse, Cig., Jan.; pravilneje: igelníca.
55498. ígəłnik, m. = igelnica, Mur., Cig., Jan.; pravilneje: igelník.
55499. igəłnína, f. das Nadelgeld, Cig.
55500. ígəłski, adj. Nadel-, Mur.
55501. ígəv, -gve, f. eine Art Jochholz, Jan., Mik.
55502. ígla, in: iglà, -è, f. 1) die Nadel; naprsna i., die Vorstecknadel, Jan.; i. probadača, die Piquiernadel, h. t.- Cig. (T.); i. magnetnica, die Magnetnadel, i. kompasnica, die Compassnadel, Cig. (T.); — die Nadel am Baume, Cig., Jan.; — 2) langer eiserner Nagel beim Wagen, = iglica 2), C.; — der Jochsprießel, C.; — der Stift ( bes. mit einem Kopfe), Cig.; — zateznična i., der Stift am Schnürband, Jan. (H.); — 3) ona ostrina, ki nožu pri brušnji odpada, die Feuerecke, Cig., Skrilje, Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; balta nima nič igle, BlKr.; iglo izbrusiti, Z.; — 4) der Nadelfisch (syngnathus acus), Cig., Erj. (Ž.); — der Hornhecht (belone vulg.), Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
55503. íglast, adj. nadelförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); — voll Nadeln: iglasto drevje, die Nadelbäume, Zv.
55504. iglàt, -áta, adj. voll Nadeln, M., Z.
55505. íglavəc, -vca, m. der Nadelbaum, Jan.
55506. iglə̀c, (igə̀łc), -gəłcà, m. die Aurikel (primula auricula), Jan., Tuš. (R.), Tolm.; — prim. jaglec.
55507. iglę̑n, adj. Nadel-, Mur., nk.; iglena ušesa, Krelj.
55508. iglę̑nast, adj. = iglast, Mur.
55509. igleníca, f. 1) = igelnica, Mur.; — 2) = iglenjača, das Zündnadelgewehr, nk.- C.
55510. iglenjáča, f. das Zündnadelgewehr, nk.
55511. iglenják, m. die Nadelbüchse, vzhŠt.- C.; — das Nadelpolsterchen, vzhŠt., ogr.- C.
55512. iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.- C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.- Valj. (Rad), in íglica.
55513. iglíčast, adj. nadelförmig, Cig.; igličasta ježica, die Nadeldrüse (eine Krystallisationsart), V.-Cig.
55514. iglı̑čevje, n. coll. die Baumnadeln, die Nadelstreu, Poh.; — das Nadelholz, Z.
55515. iglı̑čje, n. = igličevje, Z.
55516. iglı̑čnat, adj. mit Nadeln versehen: igličnato drevje, Cig. (T.), Erj. (Min.).
55517. iglı̑čnica, f. die Nadelbüchse, Gor.
55518. iglokǫ̑žəc, -žca, m. iglokožci, Stachelhäuter (echinodermata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
55519. iglovníca, f. = igelnica, M.
55520. igọ̑, ižę̑sa, n. 1) das Joch, Valj. (Rad); (igo, igesa, kravji jarem, Bolc- Erj. [Torb.]); — 2) die Wage am Wagen, C., Z.; — ígo, Levst.
55521. 1. igovəc, -vca, m. der Jochochs, C.
55522. 2. igovəc, -vca, m. = igovina, Z.; die Sahl- oder Palmweide (salix caprea), Z.
55523. igǫ̑vina, f. die Sahlweide (salix caprea), Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
55524. ígovnica, f. die Jochweide, Polj., Mariborska ok.
55525. íha, f., Št., Cig., Jan., C., nam. viha.
55526. íhati, -am, vb. impf. mucksen, Notr.- Cig.
55527. íhət, -hta, m. 1) das Schluchzen, Z.; — 2) = ihta 2), Z.; poln jeze, srda, ihta, Kast.
55528. ihnēvmon, m. das Ichneumon o. die Pharaonsratte (herpestes ichneumon), Erj. (Ž.).
55529. íhniti, ı̑hnem, vb. pf. einen Muck thun, Notr.- Cig.
55530. íhta, f. 1) schluchzendes Weinen, Cig., C.; — 2) heftiger Zorn, Cig., Polj.; ihta ga lomi, C.; kipi od ihte, er ist wutherfüllt, Cig.; v ihti kaj storiti, SlN.; — die Heftigkeit: razloži svojo naglo ihto, Cv.; — gorelo je z veliko ihto, SlN.; ihta vetrov, ZgD.; — die Aufwallung: če je kaka reč v ihti, kipenju ali gibanju, more ta ihta preskočiti tudi na drugo reč, Vrtov. (Km. k.); — 3) zorniger Mensch, Cig.; ihta ti ihtava! Polj.; — die Furie, C.
55531. íhtati, -am, vb. impf. schluchzend weinen, Dict., C.
55532. íhtav, adj. 1) schluchzend, C.; — 2) zum Zorne geneigt, Cig.; on je ihtave nature, Polj.; — ihtava priroda, die wüthenden Elemente, Zora.
55533. íhtəc, -tca, m. der Schluchzer, Z.
55534. íhtən, -tna, adj. zornmüthig, C., Z.
55535. ihtẹ̑nje, n. das Schluchzen, Cig., Jan., C.; vsak človek se je smijal joku in ihtenju njegovemu, LjZv.
55536. ihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schluchzend weinen, Jan.; ihtela je kakor vragometnica, LjZv.; íhtẹti, -im, ( nav. íhtiti), schluchzen, Levst. ( LjZv. I. 212.); — prim. ikati.
55537. íhtiti se, -im se, vb. impf. 1) schluchzend weinen, Mur., Cig.; sirota se ihti, Erj. (Izb. sp.); i. se po čem, nach etwas schluchzen, Met.- Mik.; i. se nad čim, etwas schluchzend beweinen, Cig.; — 2) von heftigem Zorn ergriffen sein, Cig.
55538. ijédən, -dna, adj. = nobeden, Vrsno pod Krnom, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
55539. íkati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, Fr.- C.
55540. ı̑kcati, -am, vb. impf. stottern, Z.
55541. ikōna, f. das Bildnis, Z.; ( stsl. po gr.).
55542. íł, íla, m. der Lehm.
55543. ílast, adj. lehmicht, aus Lehm, Mur., Cig., Jan.; Ilast hram že vsajen čaka, Slom.
55544. ı̑łčək, -čka, m. majhen ptiček (menda: der Hausrothschwanz [lusciola tithys]), Z., Polj.
55545. iləm, -lma, m. = brest, Cig., Jan.; — rus.; prim. lim.
55546. íłən, -łna, adj. aus Lehm, Lehm-, Guts., Cig.
55547. ilka, f. die Waldangelika (angelica silvestris), Z.; — der Eisenhut (aconitum napellus), Nov., na Otlici in na Mrzli Rupi- Erj. (Torb.); (tudi: ilika, Kras).
55548. ilmovəc, -vca, m. = brest, die Ulme, Cig., Jan.; — prim. ilem.
55549. ilmovina, f. = brestovina, Jan.; — prim. ilem.
55550. íłnast, adj. lehmicht, Cig.; — lehmig: ilnasta voda, Dict.
55551. ı̑łnat, adj. lehmig; i. svet, lehmiger Boden, Cig.
55552. ı̑łnik, m. die Lehmgrube, Cig.
55553. iłnják, m. das Lehmbehältnis, Z., Jan. (H.).
55554. ilọ, n. = il, Cig., M., C., Vrtov. (Km. k.); (jilo, Štrek.); suknarsko ilo, die Walkererde, Erj. (Min.).
55555. ílov, adj. Lehm-, aus Lehm; ilova zemlja, Lehmerde.
55556. ilováča, f. = ilovica, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
55557. ílovast, adj. = ilnat, Dict.
55558. ilovàt, -áta, adj. = ilnat, Dalm.
55559. ílovčica, f. = ilovščica, Cig.
55560. ílovəc, -vca, m. der Lehmboden, Cig., Jan.
55561. ílovən, -vna, adj. Lehm-, lehmicht, Guts., ZgD.
55562. ílovica, f. der Lehm, die Lehmerde; iz ilovice se žge opeka.
55563. ílovičast, adj. lehmig, C.
55564. ílovičən, -čna, adj. lehmig, Lehm-.
55565. ílovičnat, adj. lehmig, Cig., C.
55566. ílovičnica, f. das Wasser, das über einem lehmigen Boden steht, das Moderwasser, Cig.
55567. ílovina, f. der Lehmboden, Cig. (T.), Nov.- C.; — das Lehmwerk, Cig., Jan.
55568. ilovíšče, n. lehmiger Grund, Cig.
55569. ílovje, n. das Lehmwerk, Cig.
55570. ílovka, f. = ilovica, Z., Vrtov., jvzhŠt.
55571. ílovnat, adj. lehmig; ilovnat svet, Lehmboden.
55572. ílovnica, f. die Lehmgrube, Cig., Jan.; der Lehmacker, M.
55573. ilovnína, f. = ilovka, Vrtov.
55574. ílovščica, f. der Hausrothschwanz (lusciola tithys), Erj. (Ž.).
55575. ilúzija, f. slepilen, napačno razlagan občut, die Sinnestäuschung, die Illusion, Cig. (T.); estetična i., t. j. i., ki jo zbuja umetnik s svojim delom, Lampe (D.); naglaša se tudi: iluzı̑ja.
55576. im, m. = ivje, ogr.- C.; — prim. imec.
55577. im, conj. = ker, Prip.- Mik.
55578. imȃnje, n. = imenje, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
55579. imȃnjiče, n. dem. imanje, kajk.- Valj. (Rad).
55580. imȃtelj, m. der Besitzer, Nov.- C., DZ.
55581. imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.- Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.- C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.- Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen ( gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
55582. ı̑məc, -mca, m. = ivje, der Rauhreif, Tolm.- Erj. (Torb.).
55583. imę̑la, f. = omela, melje, die Mistel, kajk.- Valj. (Rad).
55584. imelje, n. = ivje, vzhŠt.- C.
55585. imẹ́lọ, n. die Habe, das Vermögen, Jan., Cig. (T.); stregle so mu od svojega imela, Trub.
55586. imendȃn, m. = god, godovno, der Namenstag, Cig., Jan., nk.; — hs.
55587. imę̑nice, adv. = imenoma, C.
55588. imeník, m. das Namensverzeichnis, der Katalog, die Nomenclatur, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.; volivski i., die Wählerliste, Levst. (Nauk); bralni i., die Verlesliste, DZkr.
55589. imenı̑t, adj. = imeniten, Cig., Jan., Mik., Dalm., Jsvkr.; imeniti učenjaki, Zv.; imeniti knjižniki zdanje dobe, Levst. ( LjZv.).
55590. imenítən, -tna, adj. vornehm; i. gospod; imenitno se držati, eine wichtige Miene machen; hervorragend, berühmt; i. kralj; wichtig, bedeutend, imenitne reči, stvari.
55591. imenítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. vornehm thun, V.-Cig.; imponieren wollen, Cig. (T.).
55592. imenı̑tnica, f. vornehme, angesehene Frau, Cig.
55593. imenı̑tnik, m. vornehmer, angesehener Mann, Guts., V.-Cig., C.; največi imenitnik kraljevega dvora je bil Aman, Ravn.
55594. imenítnost, f. die Vornehmheit, die Ansehnlichkeit, die Berühmtheit, die Wichtigkeit; — mestne imenitnosti, die Merkwürdigkeiten der Stadt.
55595. imenı̑tost, f. = imenitnost, Mur., Cig.
55596. imenják, m. der Namensgenosse, Cig., Jan., M.; midva sva imenjaka, wir haben gleiche Namen, Z.; Unac, našemu Uncu imenjak, Navr. (Let.); — der Namenspatron, Vrt.

   54.997 55.097 55.197 55.297 55.397 55.497 55.597 55.697 55.797 55.897  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani