r (55.401-55.500)

55401. huskáč, m. der Hetzer.
55402. hȗskanje, n. das Hetzen.
55403. hȗskati, -am, vb. impf. hetzen, Cig., Jan.; nav. hujskati; — prim. bav. huss, huss! ein Ausruf, womit man ein Thier zu hetzen pflegt, an-, auf-hussen, Štrek. (Arch.).
55404. hȗskavəc, -vca, m. = huskač, Cig.
55405. hústiti, -im, vb. impf. hetzen, reizen, M., C.; psa h., C.
55406. hȗš, interj. Zuruf an Schweine, um sie fortzutreiben, BlKr.; — huš huš! (tako se govori po otročje, kadar je mraz).
55407. hȗškati, -am, vb. impf. jauchzen, Hal.- C., Npes.-Vraz; — prim. uškati.
55408. húškniti, hȗšknem, vb. pf. hastig aussprechen, SlN., Nov.
55409. hvał, m. na hval priti, nam. na hvalo p., zustatten kommen: črešnje pridejo na hval, Gor.; črez sedem let vse na hval pride, ("na hval'") Polj.; — pogl. hvala 3).
55410. hvála, f. 1) das Lob; hvalo dajati komu, jemanden preisen, verherrlichen; pojte hvalo Gospodu, lobsinget dem Herrn; hvale vreden, lobenswert; hvale, Lobsprüche, C.; velike hvale dajati, große Lobsprüche ertheilen, Cig.; na hvale kam priti, auf lobende Anempfehlung hin irgend wohin kommen, C.; hvalo šteti komu, eine Lobrede jemandem halten, M.; svoja hvala se po blatu valja, = eigenes Lob stinkt, Npreg.; — 2) der Dank; hvala! ich danke! hvala lepa! (lepo hvalo, Št.- C.); schönen dank! lepa hvala Vam bodi za pisemce, Levst. (Zb. sp.); — hvala (bodi) Bogu! Gott sei Dank! hvalo (hvale) dolžan biti, zu Dank verbunden sein, Cig., nk.; — 3) na hvalo priti (hoditi, biti), zustatten kommen, zugute kommen, Cig., Jan., C., Dol.; morda mi utegne še na hvalo priti, (= "so dass ich Dank dafür wissen werde"), Levst. (Zb. sp.); vse to gospodarju na hvalo pride, Vrtov. (Km. k.); te ugodnosti bodo vsem na hvalo hodile, DZ.; — po hvali mi je = na hvalo mi je, C.; es ist mir erwünscht, Jan.; tudi: v hvalo mi je, C.
55411. hvalè, -ę́ta, m. der Ruhmredige, der Prahler, V.-Cig., Jan., C., Dol.
55412. hvȃłəc, -łca, m. 1) der Lobredner, Cig., Jan.; — 2) der Ruhmredige, der Prahler, Dalm., ogr.- M.
55413. hvalę̑čka, f. die Prahlerin, Dol.
55414. hvalę́ka, f. das Loblied, ogr.- C.
55415. hvalę́kati, -am, vb. impf. Loblieder singen, ogr.- C.
55416. hváłən, -łna, adj. 1) Lob-, Mur., Cig., Jan.; hvȃlna pesen, das Loblied, das Lobgedicht, Cig., Jan., Krelj; hvalni listi, Lobbriefe, Dalm.; — lobreich, Cig., Jan.; — lobenswert, M., nk.; — 2) = zahvalen, dankbar: v hvalni spomin, C.; Dank-: hvalna nedelja, der Danksonntag, M.; hvalni god, das Dankfest, Ravn.; — govori se nav. hvalən, ne: hvałən.
55417. hvȃleška, f. = hvalivka, Mur.
55418. hvȃlež, m. 1) der lästige Lobredner, Z.; — 2) der Prahler, Cig.
55419. hvalę́žən, -žna, adj. 1) dankbar; h. biti komu za kaj; h. o nauku Vrt.; — 2) = hvalen (Lob-): hvaležna pesen, Trub.
55420. hvalę́žnost, f. die Dankbarkeit.
55421. hválica, f. dem. hvala; kleines Lob, Dict., Zora; na hvalico kupiti, auf das Lob hin kaufen, C.
55422. hvalíłən, -łna, adj. anpreislich, (-ivən), Cig.
55423. hvalísanje, n. die Lobhudelei, Cig., Jan., nk.
55424. hvalísati, -am, vb. impf. lobhudeln, übermäßig loben, herausstreichen, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
55425. hvalísav, adj. lobhudlerisch, Z.
55426. hvalísavəc, -vca, m. der Lobhudler, Cig., Jan.
55427. hvalisȗn, m. der Lobhudler, Cig.
55428. hvalı̑telj, m. der Lober, der Lobredner, Mur., Jan., nk.; sam svoj h., kajk.- Valj. (Rad).
55429. hvalı̑təv, -tve, f. das Lob, die Anpreisung, Jan., ZgD.
55430. hváliti, -im, vb. impf. 1) loben, rühmen, preisen; na pretezo h., übermäßig loben, ZgD.; komu kaj hvaliti, jemandem etwas anpreisen, anrühmen; vsaka lisica svoj rep hvali; vsak berač svojo malho hvali, jeder Krämer lobt seine Ware, Npreg.; — lobpreisen: hvalite Gospoda! hvaljen bodi Bog! — h. se s čim, sich einer Sache berühmen; hvali se z dobro glavo, da ima dobro glavo; hvali se, da je imel dobro letino; ne da bi se hvalil, ohne mich zu rühmen; — 2) danken; h. koga za kaj; Boga hvali, da si zdrav, danke Gott, dass du gesund bist; (h. komu za kaj, jemandem wofür Dank wissen, Krelj, ogr.- C.); — h. se komu za kaj, jemandem Dank zollen für etwas, Cig.; vselej se mu tedaj hvalite za vse dobrote, Ravn.
55431. hvalı̑vəc, -vca, m. der Lober, der Lobredner, der Rühmer, Cig., Jan., C., nk.
55432. hvalı̑vka, f. die Loberin, die Lobrednerin, Cig., Jan., nk.
55433. hvalı̑vski, adj. lobrednerisch, Cig.
55434. hváljenje, n. 1) das Loben, das Preisen; — 2) das Danken.
55435. hvȃłnica, f. 1) das Loblied, Cig., Jan.; die Hymne, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) das Danklied, Jan.
55436. hvȃłnik, m. der Lobredner, Mur.
55437. hváłnost, f. die Löblichkeit, Mur., nk.; — nav. hvalnost.
55438. hvaloglȃsje, n. die Lobhudelei: Kder so bili zrna prazne, Ne doda ga hvaloglasje, Levst. (Zb. sp.).
55439. hvalonǫ́sən, -sna, adj. rühmend: hvalonosna beseda, Levst. (Zb. sp.).
55440. hvalopẹ̀v, -pẹ́va, m. zahvalni spev, der Dankgesang, Cig.
55441. hvalopẹ̑vəc, -vca, m. der Lobsinger, Cig.
55442. hvalopìs, -písa, m. die Lobschrift, Jan., Cig. (T.).
55443. hvalopı̑səc, -sca, m. der Panegyriker, Jan.
55444. hvalospẹ̀v, -spẹ́va, m. der Lobgesang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
55445. hvalovı̑t, adj. lobreich, Cig., Jan.; — löblich, Mur., Jan.
55446. hvalovítən, -tna, adj. berühmt, C.; — löblich, Guts.- Cig.
55447. hvalovzdávanje, n. die Danksagung, ogr.- C.
55448. hvaložéljən, -ljna, adj. lobsüchtig, Mur., (hvaleželen), Guts.
55449. hvȃłščina, f. die Danksagung, das Dankopfer, C., Ravn.- Valj. (Rad).
55450. hvalȗn, m. der übermäßig Lobende, Cig.
55451. hvastáč, m. der Prahler, V.-Cig.
55452. hvastáti, -ȃm, vb. impf. prahlen, V.-Cig., C.; — prim. hlastati.
55453. hvastàv, -áva, adj. prahlerisch, V.-Cig.
55454. hvastȃvəc, -vca, m. der Prahler, Kast.- C.
55455. hvastȃvka, f. die Prahlerin, V.-Cig.
55456. hvastávost, f. die Prahlsucht, V.-Cig.
55457. hvȃt, m. 1) = seženj, vzhŠt.- C.; — 2) der Griff (pri glasbi), Cig. (T.); na vse hvate, so viel man umfassen kann, Zora.
55458. hvatáč, m. der Greifer, Cig.
55459. hvatȃn, m. črni h., der Klammeraffe, Cig.
55460. hvátati, -am, vb. impf. greifen, haschen, Cig., Jan., Hal., Fr.- C.; — betasten, Rihenberk- Erj. (Torb.).
55461. hvátiti, hvȃtim, vb. pf. = prijeti, Cig., Jan.; — hs.?
55462. hvǫ̑ja, f. = hoja, C.
55463. hvǫ́jevje, n. = hojevje, Nadelholz, Cig., Jan.
55464. hvǫ̑st, m. 1) der Schweif, Let., Vrt., SlN. ( stsl.); — 2) der Traubenkamm (= repek): pleve, prazno klasovje ino hvosti ali ozobki človeškega uka, Krelj, ( "Traben und Spreu menschlicher Lehre", Spang.).
55465. hvǫ̑sta, f. = hosta 3): Vsak drugačno hvosto meša, Levst. (Zb. sp.).
55466. hvǫ̑šč, m. 1) der Stachelhalm (equisetum), Cig., Jan.; — 2) der Strohwisch, Danj.- Mik.
55467. ì, interj. izraža največ nevoljo, tudi začudbo: i! ei! i, kaj pa delaš! was treibst du denn! i kaj ti je? was ist dir denn? Mur., Cig.; i pa pojdi! nun so geh! Z.; i pa mu reci! nun so sag es ihm! Mur., Met.; i no! je nun! Cig., Jan.
55468. ì, conj. 1) = in, Jan., Mik., nk., ogr., kajk.; — 2) auch, selbst, Jan., ogr., kajk., nk.; — 3) i — i, sowohl — als auch, Jan., nk.
55469. íba, f., Cig., Ščav.- C., pogl. iva.
55470. ībis, m. der Ibis (ibis religiosa), Erj. (Ž.).
55471. íbov, adj., Cig., Jan., pogl. ivov.
55472. íbovəc, -vca, m. neka iba (iva), ki je veča od navadne, C.
55473. íca, f. junge, kleine Kuh, Št.- Valj. (Rad); Moja ica breja, Npes.-Vraz.
55474. ı̑cək, -cka, m. junges, männliches Kalb, Št.- Valj. (Rad); tudi (nežno): = volek, vzhŠt.
55475. ícika, f. junge, kleine Kuh, Valj. (Rad); — božja icika = božja kravica, der Frauenkäfer, Št.- Valj. (Rad).
55476. ı̑cka, f. = kravica, vzhŠt.
55477. ideāl, m. vzor, das Ideal.
55478. ideālən, -lna, adj. vzoren, ideal, idealisch.
55479. idealīst, m. kdor je za vzore vnet, der Idealist.
55480. idealīzəm, -zma, m. vnetost za vzore, der Idealismus.
55481. idealizováti, -ȗjem, vb. impf. lepše, vzornejše kaj kazati, ko je v resnici, idealisieren, Cig. (T.).
55482. ideālnost, f. vzornost, die Idealität.
55483. ídəc, -dca, m. = hodec, C.
55484. idēja, f. misel, die Idee.
55485. idénje, n. das Gehen, der Gang, ogr.- C., Danj. (Posv. p.).
55486. idēntičən, -čna, adj. isti, identisch, Žnid., Cel. (Ar.), nk.
55487. identifikováti, -ȗjem, vb. impf. identificieren, Cig. (T.), nk.
55488. idijōt, m. nevednež, der Idiot.
55489. idīla, f. pesem, slikajoča prirodno, nedolžno življenje, die Idylle.
55490. idīlski, adj. idyllisch.
55491. idǫ̑čki, adv. = gredoč, kajk.- Mik.
55492. ı̑doma, adv. = gredoč, im Vorübergehen, C., Hal.- Mik.
55493. íga, f. die Sahlweide (salix caprea), Medv. (Rok.).
55494. igavəc, -vca, m. pokvarjeno iz: jaglec, Rodik- Erj. (Torb.).
55495. ígəlj, -glja, m. eine Art Joch, (Kopfjoch?), Z.
55496. ı̑gəljc, -gəljca, dem. igelj, m. das Kopfjoch, V.-Cig.
55497. ígəłnica, f. die Nadelbüchse, Cig., Jan.; pravilneje: igelníca.
55498. ígəłnik, m. = igelnica, Mur., Cig., Jan.; pravilneje: igelník.
55499. igəłnína, f. das Nadelgeld, Cig.
55500. ígəłski, adj. Nadel-, Mur.

   54.901 55.001 55.101 55.201 55.301 55.401 55.501 55.601 55.701 55.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani