Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (55.201-55.300)

  1. hǫ̑st, m. = hosta 1), SlGradec- C.
  2. hǫ̑sta, f. 1) das Dickicht, Mur., Cig., Jan.; taka hosta je že v našem vinogradu! treba bode podžinjati, jvzhŠt.; — das Gehölz, der Wald; drevje v hosti, Krelj; v hosto po drva iti, jvzhŠt.; — 2) das Reisholz, Mur., Cig., Jan.; hoste nabrati za podkurjavo, Zv.; — 3) mešanica iz raznih jedi ( n. pr. zelje in fižol), Idrija- Cig., C., Erj. (Torb.); idrijska h., Svet. (Rok.).
  3. hǫ̑stast, adj. buschig, C.
  4. hǫ̑stən, -stna, adj. zum Wald gehörig, Mur., Cig.; hǫ̑stni med, der Waldhonig, Mur.
  5. hostę̑nka, f. die Bergkirsche, Cig.
  6. hōstija, f. die Hostie.
  7. hostína, f. das Buschwerk, Cig.
  8. hǫ̑stje, n. das Buschholz, Cig., Jan.
  9. hǫ̑stnat, adj. gebüschreich, buschig, Cig.
  10. hǫ̑stnik, m. 1) der Waldbewohner, der Wäldler, Šol.; hostniki, die Waldleute, Cig.; — der Eremit, Dict.; — 2) der Räuber, Guts., Mur., Cig., C.; — 3) divji mož, LjZv.
  11. hostnína, f. 1) die Waldgebür, Z.; — 2) = hostina, Nov.- C.
  12. hǫ̑stovje, n. = hostje, Jan. (H.).
  13. hòt, hóta, m. die Begierde, die Gier, Cig., Jan.
  14. họ̑t, -ı̑, f. das Kebsweib, C., Levst. (Nauk); ("hut"), Meg.
  15. hòt, interj. tako se veleva konju na desno, BlKr., ali naravnost, jvzhŠt., Levst. (Zb. sp.).
  16. hota, f. das Schwein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  17. hótən, -tna, adj. 1) Willens-: hȏtni živci, Cig. (T.), Žnid.; — 2) wohllüstig, geil, Mur., Cig., Mik., Svet. (Rok.).
  18. hotẹ̑nje, n. das Wollen; — telesno h., die sinnliche Lust, C.; — die Brunft (bei Thieren), C.; — hoténje, Valj. (Rad).
  19. hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.- Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj- Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.- Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem- Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.- Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. ( BlKr.)- Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.- Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.- Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj- Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.- Mik.
  20. hotẹ̑va, f. der Wunsch, das Verlangen, SlN.- C., Bes., Let.
  21. hotič, m. das Ferkel, C., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  22. hotı̑nstvọ, n. das Concubinat, Habd.- Mik.
  23. hotı̑v, m. = fotiv, Mur., ogr.- Mik.; (tudi adj.: hotiv otrok, vzhŠt.).
  24. hotìv, adj. = hotljiv, Z.
  25. hotíva, f. die uneheliche Tochter, C.; — prim. hotiv, fotiv.
  26. hotı̑vče, n. uneheliches Kind, Cig.
  27. 1. hotı̑vəc, -vca, m. = hotljivec, Cig., Jan.
  28. 2. hotı̑vəc, -vca, m. uneheliches Kind, Mur., C.; — prim. hotiv.
  29. hotívən, -vna, adj. = pohoten, Cig.
  30. 1. hotı̑vica, f. 1) wohllüstiges Weib, die Buhlerin, Mur., Danj.- Mik., C.
  31. 2. hotı̑vica, f. uneheliche Tochter, C.; — prim. hotiva.
  32. hotívnost, f. = hotljivost, Slom.- C., Danj.- M.
  33. hotívost, f. = hotljivost, Danj.- C.
  34. hotı̑vski, adj. unehlich, SlGor.; h. sin, C.
  35. hotljìv, -íva, adj. lüstern, begierlich, Meg., Jan.; wohllüstig, geil, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; hotljiva košuta, Dict.
  36. hotljívati se, -am se, vb. impf. üppig, geil sein, M., ogr.- C.
  37. hotljı̑vəc, -vca, m. der Wohllüstige, Dict., Cig., Jan.
  38. hotljı̑vka, f. wohllüstiges Weib, Jan.
  39. hotljívost, f. die Begierlichkeit, Dict., C.; die Wohllüstigkeit, die Geilheit, Mur., Cig., Jan., C., Boh., Dalm., Trub.
  40. hotman, m. der uneheliche Vater, SlGor.- C.
  41. hotníca, f. ein geiles Weib, Cig., Jan.; das Kebsweib, Meg., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Hal.- C.; proglasiti za hotnico, Zv.
  42. hotník, m. der Wohllüstling, Mur., Jan., Mik.; der Kebsmann, der Beischläfer, Cig.
  43. hotnı̑ščnica, f. das Freudenhaus: izpremenite palačo za hotniščnico, Zv.
  44. hotnı̑štvọ, n. das Concubinat, Jan. (H.).
  45. hótnost, f. = hotljivost, Mur.
  46. hȏtoma, adv. vorsätzlich, geflissentlich, Cig., DZ.
  47. hotonce, adv. absichtlich (iz hs. hotimice), Mik.
  48. hovje, n., Jan., Rož.- Kres, pogl. hojevje.
  49. hȏvsati, -am, vb. impf. = požrešno jesti: svinje hovsajo, BlKr.
  50. hte, adv. = koli: kdo hte, kam hte (kdohte, kamhte), itd. = kdorkoli, kamorkoli, itd., SlGor.- C.
  51. htẹ́ti, hčèm, vb. impf., pogl. hoteti.
  52. hȗ, interj. hu! Cig.
  53. húba, f. die Schalmei, Hip. (Orb.); — prim. hoboj.
  54. hubíka, f., SlGradec- C., pogl. hudobika.
  55. hubkáč, m. = hupkač, Št.- Mur.
  56. hȗbkati, -am, vb. impf. "hub, hub!" rufen, Mur.
  57. huč, m. = žantlaka! Poh.
  58. húčati, -ím, vb. impf. heftig wehen, veter huči, C.
  59. hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, ( pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.- Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.- C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
  60. húdəc, -dca, m. 1) böser Mensch, Valj. (Rad); — 2) der Zaunkönig, Rez.- C.; — 3) die Gicht, vzhŠt.- C.
  61. hudeníca, f. hudenice, "weibliche böse Geister, die den ungetauften Kindern schaden sollen", C.; Furien, Št.- Cig.
  62. hudẹ́ti, -ím, vb. impf. mager werden, abmagern, Jan., C.
  63. hudíca, f. die Gicht, Mur., Cig., C.; prijela ga je hudica (podagra), Cv.
  64. hudíč, m. der Teufel; ta človek ti je za hudiča, ein Teufelskerl, Erj. (Izb. sp.).
  65. hudíčati, -am, vb. impf. = hudičevati, Jarn., Cig.
  66. hudíčək, -čka, m. dem. hudič, das Teufelchen.
  67. hudíčev, adj. des Teufels, Teufels-, teuflisch; hudičevo delo, das Teufelswerk; h. človek, ein teuflischer Mensch.
  68. hudičevȃnje, n. das Fluchen mit dem Worte hudič.
  69. hudičeváti, -ȗjem, vb. impf. den Teufel im Munde führen, mit dem Worte hudič fluchen.
  70. hudičevȃvec, -vca, m. der mit dem Worte hudič zu fluchen pflegt, Cig., Jan.
  71. hudičevȃvka, f. die mit dem Worte hudič zu fluchen pflegt, Cig.
  72. hudíčič, m. dem. hudič, Cig.
  73. hudı̑čji, adj. Teufels-, teuflisch: Po hudičje črno lice 'ma, Vod. (Pes.).
  74. hudíka, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), C. ( Vest.); — prim. hudobika, dobrika.
  75. hudı̑man, m. der Teufel, C., Valj. (Rad); glej hudimana, citre bi me bile ob grunt pripravile, Andr.; tudi: hudíman, Dol.; — blažja beseda nam. hudič.
  76. hudína, f. das Böse, das Schlechte, C.; — das wilde Fleisch, der Auswuchs am Körper, der Schwamm, Cig., Jan., M.; der Krankheitsstoff: hudina leze iz telesa, Vrt.; h. gre iz bolnika, Svet. (Rok.), Dol.- Erj. (Torb.); — = slabo vreme, Krn- Erj. (Torb.).
  77. hudíti, -ím, vb. impf. 1) h. kaj, tadeln, C.; — 2) schaden: to mi hudi, C.; — 3) h. se, böse sein, sich ärgern, Mur., Cig., Jan., C., M.; h. se na kaj, LjZv.; general se je hudil nad njih nepokorščino, Vod. (Izb. sp.).
  78. hudník, m. der Teufel.
  79. hudóba, f. 1) die Bosheit; iz hudobe kaj storiti; sama hudoba ga je, er ist die lautere Bosheit; — 2) der Zorn, der Ingrimm: s hudobo, mit Ingrimm, C.; prim. zloba; — 3) (o osebah) der Schlimme, der Bösewicht: ta hudoba! ti hudoba ti! — der böse Geist, der Teufel; — 4) die Scham, die Genitalien, Gor.
  80. hudobávljati, -am, vb. impf. Böses thun, Jan., M. (morda nap. impf. ad hudobiti?).
  81. hudóbəc, -bca, m. der Böse, der Teufel, Jan., M., Let.; — = škrat, LjZv.
  82. hudóbən, -bna, adj. boshaft, böse; h. namen, böse Absicht; hudobna poškodba, boshafte Beschädigung, Cig.; hudobni jeziki, Lästerzungen.
  83. hudobı̑čje, n. = hudobika, C.
  84. hudobı̑ja, f. die Bosheit; to je sama h.! das ist reine Bosheit! die boshafte That; hudobijo storiti, einen Frevel verüben, Cig.
  85. hudobijȃn, m. = hudič, Npes.- Kres.
  86. hudobíka, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), Št.- C., Poh.- Erj. (Torb.); — = jerebika, die Vogelbeere, SlGradec- C.
  87. hudobı̑łnik, m. der Stechapfel (datura stramonium), SlGor.- Erj. (Torb.).
  88. hudobíti, -ím, vb. impf. 1) Böses thun, Z.; — 2) = kvariti, Dol.; — 3) h. se, sich ärgern, Bes.
  89. hudobljìv, -íva, adj. = hudoben, Mur.; hudobljivo srce, C.
  90. hudobljívost, f. = hudobnost, Mur.
  91. hudȏbnež, m. böser, boshafter Mensch, der Bösewicht.
  92. hudȏbnica, f. 1) böses, boshaftes Weib; — 2) das Fieber, Meg., C., Z.; — 3) neka trava, C.
  93. hudȏbnik, m. = hudobnež; hudobnik je v svoji hudobi le naprej silil, Jap. (Prid.); hudobniki so ga vlekli črez zobe, Jurč.
  94. hudobnják, m. = hudobnik, C., kajk.- Valj. (Rad).
  95. hudóbnost, f. die Boshaftigkeit, die Bosheit, die Bösartigkeit.
  96. hudobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Böses thun, Jan.; h. koga, misshandeln, Mur.; — 2) fluchen, grimmig poltern, C., Z.; nikdo jih ni razsajati ali hudobovati čul, Slom.; h. se nad čim, über etwas fluchen, unwillig sein, C.
  97. hudočı̑nstvọ, n. = hudodejstvo, Mur.
  98. hudodẹ̑jəc, -jca, m. der Missethäter, nk.
  99. hudodẹ̑jski, adj. verbrecherisch, criminell, Jan.
  100. hudodẹ̑jstvọ, n. die Missethat, das Verbrechen, Jan., C., nk.

   54.701 54.801 54.901 55.001 55.101 55.201 55.301 55.401 55.501 55.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA