Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (54.901-55.000)

  1. hlastę́žnost, f. die Gefräßigkeit, Cig.
  2. hlastína, f. der Traubenkamm, die abgebeerte Traube, Cig., Vrtov. (Vin.), SlGosp.- C., Nov., Vest.; vino brez hlastin, gerebelter Wein, Ip.- Erj. (Torb.).
  3. hlástiti, hlȃstim, vb. pf. 1) schnappen, Mik., Ščav.; s kljunom h., C.; — 2) schlagen, Ip.- M.
  4. hlastljı̑vəc, -vca, m. der hastig arbeitet, der Hudler, C.
  5. hlástniti, hlȃstnem, vb. pf. 1) schnappen, Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — haschen, packen, gierig ergreifen, Cig., Jan.; — 2) etwas mit Gier oder Hast thun: z roko h., mit der Hand irgend wohin fahren, M.; h. koga, jemanden schlagen, C., Z.; gäh hervorbrechen, Jarn.; kvišku h., in die Höhe fahren, Cig.; črez prag h., hastig die Schwelle überschreiten, SlN.; h. na koga, jemanden anfallen, Cig., C.
  6. hlȃstoma, adv. = hlastno, Cig.
  7. hlastovína, f. coll. leere Traubenkämme, C., Z.
  8. hlastǫ̑vje, n. = hlastovina, C.
  9. hlaščetən, -tna, adj. habsüchtig ("hlasčeten"), rokopis iz 15. stol.- Let. 1889, 159.; — prim. 1. hlastati.
  10. hlátati, * -am, vb. impf. betasten, befühlen, V.-Cig., Mik.; — prim. hvatati, šlatati.
  11. hlẹ̀b, hlẹ́ba, m. 1) der Laib; hleb kruha, ein Laib Brot; — cuker v hlebih, der Zucker in Hüten, der Hutzucker, Cig., DZ.; — 2) Brot, bes. Weißbrot, C., jvzhŠt.; hleb dela obraz lep, Ravn.; kdor je h kruhu rojen, nikdar hleba ne doseže, Npreg.- Jan. (Slovn.); če bi bil hleb, zobje se dobe, Npreg.- Valj. (Rad).
  12. hlę́ba, f. debelo bledorumeno jabolko, Drežnica, Staro Sedlo pri Koboridu- Erj. (Torb.).
  13. hlẹbàn, -ána, m. grober Flegel, Cig.
  14. hlẹ́bast, adj. = hlebčast, Z.
  15. hlę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. schlürfen, C.; — prim. hlipati.
  16. hlẹ́bavəc, -vca, m. der Brotmann, Z.; delavec je hlebavec, Arbeit bringt Brot, Cig.
  17. hlẹ̑bčast, adj. laibförmig, M., Z.
  18. hlẹ̑bčək, -čka, m. dem. hlebec; 1) das Laibchen, — der Brotkuchen, Mur., Cig.; masleni hlebčki, Schmalzkuchen, Mur.; — 2) fedrige Haufenwolken: kadar so hlebčki na nebu, dež cvete, Gor.
  19. hlẹ̑bčič, m. dem. hlebec, das Laibchen.
  20. hlẹ̑bəc, -bca, m. 1) das Laibchen, Mur., Jan.; nav. der Laib, Rib.- C., BlKr., jvzhŠt.; ogrščični hlebci, Rapskuchen, čresleni hlebci, Lohkuchen, DZ.; — 2) das Weißbrot, Cig., BlKr.; — 3) hlebci, fedrige Haufenwolken, Cig., Tuš.- C.; — 4) hlebec, der Frauenmantel (alchemilla pubescens), Medv. (Rok.).
  21. hlẹ̑bək, -bka, m. dem. hleb.
  22. hlẹ́bən, -bna, adj. brottragend: hlebno polje, Levst. (Zb. sp.).
  23. hlẹ̑bnica, f. das Teigtuch, das Brottuch, Mur., Cig., C.; platnen prtič, s katerim pokrijejo pehar (slamnico), predno kruh vanj vsade, Gor.; — prim. krušnica.
  24. hlẹ̑bnik, m. der Brotbehälter, C.; — prim. krušnjak.
  25. hlẹ̑bnjak, m. ungeschickter Mensch, Jan. (H.).
  26. hlẹ́bovina, f. der Mehlbeerbaum (sorbus aria), C.
  27. hlẹ́bovje, n. coll. = hlebovina, C.
  28. hlę́bovka, f. eine Art Mehlwurst, Št.- C.
  29. hlę̑mpa, f. das Aufstoßen, Z.
  30. hlę́mpati, hlę̑mpam, -pljem, vb. impf. hlempa, -plje se mi, es stößt mir auf, C., Notr.- Erj. (Torb.); — schlampern, (hlèmpati), Štrek.; schwappen: voda, hrana v želodcu hlempa (hlempȃ?), Z.; — prim. hlepati, hlimpati.
  31. hleniti, * -nem, vb. pf. 1) plötzlich hervorleuchten: solnce je hlenilo skozi oblake, Ravn.- Cig., Rib.- M., Notr.- C.; — 2) nogo h., sich den Fuß verstauchen, Nov.; noga se hlene = se zvrne, C.; — 3) schlagen: h. koga z bičem, Z.; da le hlenem (kresnem), imam ogenj, Z.; — pravilneje menda: hliniti, nem.
  32. hlèp, hlę́pa, m. die Begierde, das Verlangen, M., Z.
  33. hlę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = hlempati, C., Notr.- Erj. (Torb.).
  34. hlę́pən, -pna, adj. gierig, voll Verlangen, Cig., Zora.
  35. hlepẹ̑nje, n. das Verlangen, die Sucht, Cig., Jan., nk.; h. po časti, die Ehrsucht, Cig. (T.).
  36. hlepẹ́ti, -ím, vb. impf. sich heftig sehnen, heftig verlangen; h. po čem, Mur., Cig., Jan., C.; h. po časti, nach Ehre dürsten, Cig.; h. na kaj, C.
  37. hlepíti, -ím, vb. impf., C., pogl. hlipiti.
  38. hlę́piti se, -im se, vb. impf. sich ducken: kokoš se hlepi, kadar počene ter se da prijeti, M.
  39. hlepìv, -íva, adj. = hlepljiv, Z.
  40. hlepljìv, -íva, adj. voll Verlangen, M.
  41. hlepljívost, f. die Sehnsüchtigkeit, M.
  42. hlę́pnost, f. die Sucht, die Gier, M.
  43. hlę́stiti, hlę́stim, vb. impf. prahlen: tkalec hlesti, da ima veliko dela, Gor.- M.; — prim. 2. hlastati.
  44. hlę́stniti, hlę̑stnem, vb. pf. schlagen: hlestnil ga je (s tanko letoraslijo), LjZv.
  45. hlẹ́v, m. der Viehstall; hlev zapreti, ko je krava ušla; hlev pitovnjak, die Maststallung, DZ. — pos. der Schweinstall, Kras, Npreg.- Cig. tudi: hlẹ̑v, Dol.
  46. hlẹ́včəc, -čca, m. dem. hlevec; kleiner Stall.
  47. hlẹ́včək, -čka, m. dem. hlevec; kleiner Stall.
  48. hlẹ́včič, m. = hlevček, C.
  49. hlẹ́vəc, -vca, m. dem. hlev; kleiner Stall; — der Schafstall, Štrek.
  50. hlẹ́vən, -vna, adj. = hlevski.
  51. hlẹvíšče, n. die Stallung auf den Alpen, Rez.- Baud.
  52. hlẹvodȃvəc, -vca, m. der Beisteller der Stallung, DZ.
  53. hlẹ́vovje, n. coll. Stallungen, bes. Schweinsställe, vzhŠt.
  54. hlẹ́vski, adj. Stall-.
  55. hlẹ́vščina, f. das Stallgeld, Cig., Jan.
  56. hlíčati, -ím, vb. impf. = röcheln, C.; — prim. hlikati.
  57. hlı̑d, m. sanftes Wehen, das Lüftchen, der Luftzug, Cig., BlKr.; spomladni hlid, vzhŠt.- C.
  58. hlidẹ́ti, -ím, vb. impf. sanft wehen, Cig., Jan., Trst. (Let.), jvzhŠt.; jug bo hlidel, C.
  59. hlı̑k, m. die Stickluft, vzhŠt.
  60. hlikati, hlı̑kam, -čem, vb. impf. 1) schwer athmen, heftig athmen, schnaufen, röcheln, Št.- C.; — schluchzen, C.; — 2) h. po čem, sich nach etwas sehnen, vzhŠt.- C.; — prim. hlipati.
  61. hliketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hlikati 1), C.
  62. hlíkniti, hlı̑knem, vb. pf. den letzten Athemzug thun, sterben, Št.- C.
  63. hliktati, -čem, vb. impf. schluchzen, kajk.- Mik.; — prim. hliketati.
  64. hlı̑mba, f. die Verstellung, die Heuchelei, Mur., Cig., Jan., nk.; priliznjeni pokloni in prazne hlimbe, Cv.
  65. hlímbən, -bna, adj. erheuchelt, Cig.
  66. hlimpati, -pam, -pljem, vb. impf. = hlipati 1), Hal.- C.
  67. hlina, f. = hlimba, Kr.
  68. hlinàv, -áva, adj. heuchlerisch, SlN.
  69. hlinȃvski, adj. heuchlerisch: hlinavsko srce, Jurč.
  70. hlı̑ncati, -am, vb. impf. ohne Thränen weinend schreien, BlKr.
  71. hlı̑nəc, -nca, m. der Heuchler, der Gleißner, Cig., Jan.
  72. hlı̑než, m. der Heuchler, Nov.- C.
  73. hlíniti, hlı̑nem, vb. pf. 1) eine schnelle Bewegung machen, schießen: orel na zemljo hline, C., Npes.-Vraz; sin skozi vrata hline, kam eilends zur Thüre herein, Slom.- C.; — 2) einen Schlag führen, Hal.- C.; — prim. hlipniti.
  74. hlíniti, hlı̑nim, vb. impf. 1) h. kaj, etwas heucheln, Cig., Jan., nk.; h. ljubezen, žalost, C.; hlinjen, verstellt, erheuchelt, Cig.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, gleißnerisch sein; prijaznega se hliniti, sich freundlich anstellen, Cig.
  75. hlinı̑tva, f. die Heuchelei, C.
  76. hlinjàv, -áva, adj. heuchlerisch, C.
  77. hlinjȃvəc, -vca, m. der Heuchler, Z.
  78. hlinjȃvski, adj. heuchlerisch, Jap.- C.
  79. hlinjȃvstvọ, n. die Heuchelei, Jap.- C.
  80. hlínjenəc, -nca, m. der Heuchler, der Frömmler, Cig.
  81. hlínjenje, n. das Heucheln, die Verstellung.
  82. hlinjìv, -íva, adj. = hlinljiv, Cig., Jan.
  83. hlinljìv, -íva, adj. heuchlerisch, Cig., C.
  84. hlı̑nstvọ, n. die Heuchelei, Cig.
  85. hlı̑p, m. 1) der Luftstrom, der Hauch, der Windzug, Cig., Jan.; von starker Hitze, Cig.; h. od toplote gre, C.; — der Sturmwind, C.; jvzhŠt.; — 2) die äußere Luft, die Atmosphäre, Mur., V.-Cig., Jan., Notr.- Levst. (Rok.); — 3) der Schlurf, C.
  86. hlípa, f. schweres Athmen, C.
  87. hlípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) nach Luft schnappen, schwer athmen, C., Z.; keuchen, Jan. (H.); vol hliplje, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) (weinend) schluchzen, Jan., vzhŠt.- C.; — schlucksen, C., Kras; hliplje, hlipa se mi, ich habe das Aufstoßen, Schlucksen, C., Notr.- Erj. (Torb.), Goriš.; — 3) schlürfen: vodo h., mehko hruško h., C.; — 4) schlagen, C.
  88. hlípavəc, -vca, m. die Schwertlilie (iris germanica), (dajo ga živini, kadar hliplje), Kras- Erj. (Torb.).
  89. hlípavica, f. das Schluchzen, das Schlucksen, C., Z.
  90. hlípavnik, m. = hlipavec, pri Gorici- Erj. (Torb.).
  91. hlı̑pəc, -pca, m. 1) der Schwerathmende, SlGor.- C.; — 2) das Rülpsen: hlipec imam, Notr.- Erj. (Torb.).
  92. hlípən, -pna, adj. luftig, Cig.
  93. hlipetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schlürfen, C.
  94. hlipẹ́ti, -ím, vb. impf. wehen: veter hlipi, Z.; toplota sem hlipi, der Wärmedunst strömt hieher, C.
  95. hlipíš, m. der Windstrom, nk.
  96. hlipíti, -ím, vb. impf. den Athem benehmen: veter me hlipi, Z.
  97. hlı̑pkati, -am, vb. impf. schluchzen, Hal.- C.
  98. hlipkováti, -ȗjem, vb. impf. = hlipkati, C.
  99. hlı̑pnat, adj. luftig: hlipnati oblak, Zora.
  100. hlípniti, hlı̑pnem, vb. pf. 1) einen kurzen Athemzug thun, C.; — einmal schlucksen, Z.; — 2) einen leichten Schlag führen, C., Z.

   54.401 54.501 54.601 54.701 54.801 54.901 55.001 55.101 55.201 55.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA