Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (54.897-54.996)

  1. hlástən, -stna, adj. hastig, gierig, Cig. (T.), nk.; h. po čem, gierig nach etwas, C.; hlastno jesti, gierig, hastig essen, SlN.- C.
  2. hlastę́žən, -žna, adj. gierig, gefräßig, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); povodnja perutnina, hlastežna po samih ribah in žabah, LjZv.; hlastežno smo pojedli kruh, LjZv.
  3. hlastę̑žnica, f. die Essgierige, die Gefräßige, Lašče- Levst. (Rok.).
  4. hlastę̑žnik, m. der Essgierige, der Gefräßige, Lašče- Levst. (Rok.).
  5. hlastę́žnost, f. die Gefräßigkeit, Cig.
  6. hlastína, f. der Traubenkamm, die abgebeerte Traube, Cig., Vrtov. (Vin.), SlGosp.- C., Nov., Vest.; vino brez hlastin, gerebelter Wein, Ip.- Erj. (Torb.).
  7. hlástiti, hlȃstim, vb. pf. 1) schnappen, Mik., Ščav.; s kljunom h., C.; — 2) schlagen, Ip.- M.
  8. hlastljı̑vəc, -vca, m. der hastig arbeitet, der Hudler, C.
  9. hlástniti, hlȃstnem, vb. pf. 1) schnappen, Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — haschen, packen, gierig ergreifen, Cig., Jan.; — 2) etwas mit Gier oder Hast thun: z roko h., mit der Hand irgend wohin fahren, M.; h. koga, jemanden schlagen, C., Z.; gäh hervorbrechen, Jarn.; kvišku h., in die Höhe fahren, Cig.; črez prag h., hastig die Schwelle überschreiten, SlN.; h. na koga, jemanden anfallen, Cig., C.
  10. hlȃstoma, adv. = hlastno, Cig.
  11. hlastovína, f. coll. leere Traubenkämme, C., Z.
  12. hlastǫ̑vje, n. = hlastovina, C.
  13. hlaščetən, -tna, adj. habsüchtig ("hlasčeten"), rokopis iz 15. stol.- Let. 1889, 159.; — prim. 1. hlastati.
  14. hlátati, * -am, vb. impf. betasten, befühlen, V.-Cig., Mik.; — prim. hvatati, šlatati.
  15. hlẹ̀b, hlẹ́ba, m. 1) der Laib; hleb kruha, ein Laib Brot; — cuker v hlebih, der Zucker in Hüten, der Hutzucker, Cig., DZ.; — 2) Brot, bes. Weißbrot, C., jvzhŠt.; hleb dela obraz lep, Ravn.; kdor je h kruhu rojen, nikdar hleba ne doseže, Npreg.- Jan. (Slovn.); če bi bil hleb, zobje se dobe, Npreg.- Valj. (Rad).
  16. hlę́ba, f. debelo bledorumeno jabolko, Drežnica, Staro Sedlo pri Koboridu- Erj. (Torb.).
  17. hlẹbàn, -ána, m. grober Flegel, Cig.
  18. hlẹ́bast, adj. = hlebčast, Z.
  19. hlę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. schlürfen, C.; — prim. hlipati.
  20. hlẹ́bavəc, -vca, m. der Brotmann, Z.; delavec je hlebavec, Arbeit bringt Brot, Cig.
  21. hlẹ̑bčast, adj. laibförmig, M., Z.
  22. hlẹ̑bčək, -čka, m. dem. hlebec; 1) das Laibchen, — der Brotkuchen, Mur., Cig.; masleni hlebčki, Schmalzkuchen, Mur.; — 2) fedrige Haufenwolken: kadar so hlebčki na nebu, dež cvete, Gor.
  23. hlẹ̑bčič, m. dem. hlebec, das Laibchen.
  24. hlẹ̑bəc, -bca, m. 1) das Laibchen, Mur., Jan.; nav. der Laib, Rib.- C., BlKr., jvzhŠt.; ogrščični hlebci, Rapskuchen, čresleni hlebci, Lohkuchen, DZ.; — 2) das Weißbrot, Cig., BlKr.; — 3) hlebci, fedrige Haufenwolken, Cig., Tuš.- C.; — 4) hlebec, der Frauenmantel (alchemilla pubescens), Medv. (Rok.).
  25. hlẹ̑bək, -bka, m. dem. hleb.
  26. hlẹ́bən, -bna, adj. brottragend: hlebno polje, Levst. (Zb. sp.).
  27. hlẹ̑bnica, f. das Teigtuch, das Brottuch, Mur., Cig., C.; platnen prtič, s katerim pokrijejo pehar (slamnico), predno kruh vanj vsade, Gor.; — prim. krušnica.
  28. hlẹ̑bnik, m. der Brotbehälter, C.; — prim. krušnjak.
  29. hlẹ̑bnjak, m. ungeschickter Mensch, Jan. (H.).
  30. hlẹ́bovina, f. der Mehlbeerbaum (sorbus aria), C.
  31. hlẹ́bovje, n. coll. = hlebovina, C.
  32. hlę́bovka, f. eine Art Mehlwurst, Št.- C.
  33. hlę̑mpa, f. das Aufstoßen, Z.
  34. hlę́mpati, hlę̑mpam, -pljem, vb. impf. hlempa, -plje se mi, es stößt mir auf, C., Notr.- Erj. (Torb.); — schlampern, (hlèmpati), Štrek.; schwappen: voda, hrana v želodcu hlempa (hlempȃ?), Z.; — prim. hlepati, hlimpati.
  35. hleniti, * -nem, vb. pf. 1) plötzlich hervorleuchten: solnce je hlenilo skozi oblake, Ravn.- Cig., Rib.- M., Notr.- C.; — 2) nogo h., sich den Fuß verstauchen, Nov.; noga se hlene = se zvrne, C.; — 3) schlagen: h. koga z bičem, Z.; da le hlenem (kresnem), imam ogenj, Z.; — pravilneje menda: hliniti, nem.
  36. hlèp, hlę́pa, m. die Begierde, das Verlangen, M., Z.
  37. hlę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = hlempati, C., Notr.- Erj. (Torb.).
  38. hlę́pən, -pna, adj. gierig, voll Verlangen, Cig., Zora.
  39. hlepẹ̑nje, n. das Verlangen, die Sucht, Cig., Jan., nk.; h. po časti, die Ehrsucht, Cig. (T.).
  40. hlepẹ́ti, -ím, vb. impf. sich heftig sehnen, heftig verlangen; h. po čem, Mur., Cig., Jan., C.; h. po časti, nach Ehre dürsten, Cig.; h. na kaj, C.
  41. hlepíti, -ím, vb. impf., C., pogl. hlipiti.
  42. hlę́piti se, -im se, vb. impf. sich ducken: kokoš se hlepi, kadar počene ter se da prijeti, M.
  43. hlepìv, -íva, adj. = hlepljiv, Z.
  44. hlepljìv, -íva, adj. voll Verlangen, M.
  45. hlepljívost, f. die Sehnsüchtigkeit, M.
  46. hlę́pnost, f. die Sucht, die Gier, M.
  47. hlę́stiti, hlę́stim, vb. impf. prahlen: tkalec hlesti, da ima veliko dela, Gor.- M.; — prim. 2. hlastati.
  48. hlę́stniti, hlę̑stnem, vb. pf. schlagen: hlestnil ga je (s tanko letoraslijo), LjZv.
  49. hlẹ́v, m. der Viehstall; hlev zapreti, ko je krava ušla; hlev pitovnjak, die Maststallung, DZ. — pos. der Schweinstall, Kras, Npreg.- Cig. tudi: hlẹ̑v, Dol.
  50. hlẹ́včəc, -čca, m. dem. hlevec; kleiner Stall.
  51. hlẹ́včək, -čka, m. dem. hlevec; kleiner Stall.
  52. hlẹ́včič, m. = hlevček, C.
  53. hlẹ́vəc, -vca, m. dem. hlev; kleiner Stall; — der Schafstall, Štrek.
  54. hlẹ́vən, -vna, adj. = hlevski.
  55. hlẹvíšče, n. die Stallung auf den Alpen, Rez.- Baud.
  56. hlẹvodȃvəc, -vca, m. der Beisteller der Stallung, DZ.
  57. hlẹ́vovje, n. coll. Stallungen, bes. Schweinsställe, vzhŠt.
  58. hlẹ́vski, adj. Stall-.
  59. hlẹ́vščina, f. das Stallgeld, Cig., Jan.
  60. hlíčati, -ím, vb. impf. = röcheln, C.; — prim. hlikati.
  61. hlı̑d, m. sanftes Wehen, das Lüftchen, der Luftzug, Cig., BlKr.; spomladni hlid, vzhŠt.- C.
  62. hlidẹ́ti, -ím, vb. impf. sanft wehen, Cig., Jan., Trst. (Let.), jvzhŠt.; jug bo hlidel, C.
  63. hlı̑k, m. die Stickluft, vzhŠt.
  64. hlikati, hlı̑kam, -čem, vb. impf. 1) schwer athmen, heftig athmen, schnaufen, röcheln, Št.- C.; — schluchzen, C.; — 2) h. po čem, sich nach etwas sehnen, vzhŠt.- C.; — prim. hlipati.
  65. hliketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hlikati 1), C.
  66. hlíkniti, hlı̑knem, vb. pf. den letzten Athemzug thun, sterben, Št.- C.
  67. hliktati, -čem, vb. impf. schluchzen, kajk.- Mik.; — prim. hliketati.
  68. hlı̑mba, f. die Verstellung, die Heuchelei, Mur., Cig., Jan., nk.; priliznjeni pokloni in prazne hlimbe, Cv.
  69. hlímbən, -bna, adj. erheuchelt, Cig.
  70. hlimpati, -pam, -pljem, vb. impf. = hlipati 1), Hal.- C.
  71. hlina, f. = hlimba, Kr.
  72. hlinàv, -áva, adj. heuchlerisch, SlN.
  73. hlinȃvski, adj. heuchlerisch: hlinavsko srce, Jurč.
  74. hlı̑ncati, -am, vb. impf. ohne Thränen weinend schreien, BlKr.
  75. hlı̑nəc, -nca, m. der Heuchler, der Gleißner, Cig., Jan.
  76. hlı̑než, m. der Heuchler, Nov.- C.
  77. hlíniti, hlı̑nem, vb. pf. 1) eine schnelle Bewegung machen, schießen: orel na zemljo hline, C., Npes.-Vraz; sin skozi vrata hline, kam eilends zur Thüre herein, Slom.- C.; — 2) einen Schlag führen, Hal.- C.; — prim. hlipniti.
  78. hlíniti, hlı̑nim, vb. impf. 1) h. kaj, etwas heucheln, Cig., Jan., nk.; h. ljubezen, žalost, C.; hlinjen, verstellt, erheuchelt, Cig.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, gleißnerisch sein; prijaznega se hliniti, sich freundlich anstellen, Cig.
  79. hlinı̑tva, f. die Heuchelei, C.
  80. hlinjàv, -áva, adj. heuchlerisch, C.
  81. hlinjȃvəc, -vca, m. der Heuchler, Z.
  82. hlinjȃvski, adj. heuchlerisch, Jap.- C.
  83. hlinjȃvstvọ, n. die Heuchelei, Jap.- C.
  84. hlínjenəc, -nca, m. der Heuchler, der Frömmler, Cig.
  85. hlínjenje, n. das Heucheln, die Verstellung.
  86. hlinjìv, -íva, adj. = hlinljiv, Cig., Jan.
  87. hlinljìv, -íva, adj. heuchlerisch, Cig., C.
  88. hlı̑nstvọ, n. die Heuchelei, Cig.
  89. hlı̑p, m. 1) der Luftstrom, der Hauch, der Windzug, Cig., Jan.; von starker Hitze, Cig.; h. od toplote gre, C.; — der Sturmwind, C.; jvzhŠt.; — 2) die äußere Luft, die Atmosphäre, Mur., V.-Cig., Jan., Notr.- Levst. (Rok.); — 3) der Schlurf, C.
  90. hlípa, f. schweres Athmen, C.
  91. hlípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) nach Luft schnappen, schwer athmen, C., Z.; keuchen, Jan. (H.); vol hliplje, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) (weinend) schluchzen, Jan., vzhŠt.- C.; — schlucksen, C., Kras; hliplje, hlipa se mi, ich habe das Aufstoßen, Schlucksen, C., Notr.- Erj. (Torb.), Goriš.; — 3) schlürfen: vodo h., mehko hruško h., C.; — 4) schlagen, C.
  92. hlípavəc, -vca, m. die Schwertlilie (iris germanica), (dajo ga živini, kadar hliplje), Kras- Erj. (Torb.).
  93. hlípavica, f. das Schluchzen, das Schlucksen, C., Z.
  94. hlípavnik, m. = hlipavec, pri Gorici- Erj. (Torb.).
  95. hlı̑pəc, -pca, m. 1) der Schwerathmende, SlGor.- C.; — 2) das Rülpsen: hlipec imam, Notr.- Erj. (Torb.).
  96. hlípən, -pna, adj. luftig, Cig.
  97. hlipetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schlürfen, C.
  98. hlipẹ́ti, -ím, vb. impf. wehen: veter hlipi, Z.; toplota sem hlipi, der Wärmedunst strömt hieher, C.
  99. hlipíš, m. der Windstrom, nk.
  100. hlipíti, -ím, vb. impf. den Athem benehmen: veter me hlipi, Z.

   54.397 54.497 54.597 54.697 54.797 54.897 54.997 55.097 55.197 55.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA