Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (54.701-54.800)

  1. hiję̑na, f. die Hyäne (hyaena); progasta, lisasta h. (h. striata, crocuta), Erj. (Ž.).
  2. 1. hı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, C.
  3. 2. hı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. mit dem Rufe hi! das Pferd antreiben, SlN.
  4. hił, adj. krumm, C.; zurück oder seitwärts gebogen, M.; — na hilo gledati, schielen, C.; ( prim. "nahilje" gledati, schielen, Meg.); — prim. stsl. pohylъ, gekrümmt.
  5. hílast, adj. krumm, gebogen, M., C.; krummhörnig: hilasta krava, Z.
  6. hílati, -am, vb. impf. eilen, Guts.; — prim. kor.-nem. heil'n, stvn. îlan = eilen.
  7. híliti, -im, vb. impf. 1) beugen, krümmen, C., M.; — 2) = škiliti, C., Z.
  8. hı̑lj, m. der Dinkelweizen (triticum spelta), Ist.
  9. hílja, f. eine Kuh mit zurückgebogenen Hörnern, Cig., Lašče, Zemon- Erj. (Torb.).
  10. hiljáča, f. = hilj, Z., Ist.- Raič ( SlN.).
  11. hiljáčica, f. dem. hiljača, C.
  12. hı̑ljəc, -ljca, m. ein Ochs mit zurückgebogenen Hörnern, M., Lašče, Zemon- Erj. (Torb.).
  13. hı̑ljka, f. = hilja, C., M.
  14. hı̑mba, f. der Betrug, Cig., Boh.; v lažah ino himbi (hinbi), im Lügen und Trügen, Krelj; — die Gleißnerei, die Heuchelei, Mur., Cig., Jan., Mik.
  15. hímbən, -bna, adj. falsch, trügerisch, heuchlerisch, Cig.
  16. hímbnost, f. die Falschheit, der Trug: h. svetȃ, C.
  17. hīmna, f. hvalna pesem, die Hymne.
  18. hinȃvčək, -čka, m. dem. hinavec.
  19. hinavčevȃnje, n. das Heucheln, Cig., M., nk.
  20. hinavčeváti, -ȗjem, vb. impf. heucheln, Mur., Cig., Jan., nk.; ne spodobi se za moja leta hinavčevati tako, Ravn.; — tudi h. se: samo hinavčevati se ti je znal, Jurč.
  21. hinávčiti, -ȃvčim, vb. impf. heucheln, Mur., Jan., = h. se, Ravn.; — h. prijazen obraz, ein freundliches Gesicht heucheln, Ravn.
  22. hinȃvčji, adj. = hinavski, Mur.
  23. hinȃvəc, -vca, m. der Heuchler.
  24. hinȃvka, f. 1) die Heuchlerin; — 2) die Gottesanbeterin, die Fangheuschrecke (mantis religiosa), Erj. (Ž.).
  25. hinȃvski, adj. heuchlerisch.
  26. hinȃvstvọ, n. die Heuchelei.
  27. hinȃvščina, f. die Heuchelei.
  28. hı̑nba, f., Krelj, pogl. himba.
  29. hı̑ncati se, -am se, vb. impf. muthwillig umherspringen, C.; läufig, brunftig sein, (o konjih in psih), C.
  30. hı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäckern, sich herumtummeln, (inckati se, Jan.).
  31. hincljìv, -íva, adj. muthwillig, Mur., C., Z.
  32. híncniti, hı̑ncnem, vb. pf. ausschlagen: z nogo h., C.; konj je hincnil, Z.
  33. 1. hı̑nəc, -nca, m. der Heuchler, C.
  34. 2. hı̑nəc, -nca, m. neki ples: Na balih so hinci, Pjk. (Črt.); — prim. hencati.
  35. hı̑nək, -nka, m. der Vorwand, Hip.- C.
  36. hiníti, -ím, vb. impf. 1) täuschen, betrügen, Habd.- Mik., ogr.- C.; hinili so vas, Dalm.; — h. se, sich täuschen, ogr.- C.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, Mur., Cig., C., Trub., Dalm., Kast.; hinijo se s tem, da dolgo molijo, Jap. (Sv. p.); hinil se je, da je bolan, Jsvkr.; — híniti se, Mur.
  37. hínja, f. die Verstellung, Let.
  38. hinjȃva, f. die Heuchelei, die Verstellung, C., Z.
  39. hinjȃvəc, -vca, m. = hinavec, Krelj, Notr.- Levst. (M.).
  40. hinjénje, n. das Betrügen, C.; die Gleißnerei, M.; poln hinjenja in hudobe, Trub. (N. T.).
  41. hı̑nkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.- C.
  42. hinljìv, -íva, adj. trügerisch, heuchlerisch, ogr.- C.
  43. hintǫ̑v, m. = voz, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž. hintó.
  44. 1. hı̑p, m. der Augenblick; v enem hipu, Trub.- C.; vsak hip, vsako uro, vsak dan, Kast.; ta hip, auf der Stelle, Cig.; na hip, plötzlich, nk.; na hipe, zuweilen: na hipe je ves bedast, vzhŠt.- C.; hip na hip, Schlag auf Schlag, schnell, Ip.- M.; vsi hipi niso enaki, Zeit und Weil' sind ungleich, Npreg.- C.; — der Zeitpunkt: kterega hipa? wann? ne vem, katerega hipa bom prišel, vzhŠt.
  45. 2. hı̑p, m., ogr.- C., pogl. hlip.
  46. hı̑p, f. = 1. hip, m., Ravn.- Valj. (Rad).
  47. hípa, f. der Streichregen, der Streichschauer: hipa je priletela, C.; — prim. hlip.
  48. hı̑pəc, -pca, m. dem. hip; der Augenblick.
  49. hı̑pək, -pka, m. dem. hip = hipec, M., Z.; vsak hipek mojega žitka, C.
  50. hı̑pən, -pna, adj. momentan, augenblicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; hipne potrebe, Levst. (Pril.); hipno, für den Augenblick, augenblicklich, C.
  51. hı̑poma, adv. augenblicklich, mit einemmale.
  52. hipotēka, f. zastava, das Unterpfand, die Hypothek.
  53. hipotenūza, f. die Hypotenuse; — prim. podpona.
  54. hipotētičən, -čna, adj. pogojen, hypothetisch.
  55. hipotēza, f. poskusna razlaga, domneva, die Hypothese; — tudi = uvet, pogoj.
  56. hìs, hísa, m. hölzerner kleiner Keller, BlKr.; kleine hölzerne Getreidescheuer, BlKr.
  57. hı̑sək, -ska, m. dem. his, kleines Häuschen im Weinberg, Valj. (Rad).
  58. histenje, n., vzhŠt.- C., pogl. isteje, ustje, (Ofenloch).
  59. híša, f. 1) das Haus; na hiši, auf dem Dachboden, C., ogr.- C.; h. božja, Gospodova, das Gotteshaus; rojstna h., das Geburtshaus; mestna h., das Stadthaus, das Rathhaus, C., nk.; na hiše dati berača = določiti mu hiše, kjer sme po nekoliko časa ostajati, Gor.; — 2) das Zimmer, die Wohnstube des Bauernhauses; — gostna hiša, das Gastzimmer, C.; — 3) das Gehäuse ( zool.), Cig. (T.); polževa hiša, das Schneckengehäuse.
  60. híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
  61. híšenje, n. = hiševanje, Trub.
  62. hiševȃnje, n. die Verwaltung des Hauswesens, Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.), Slom.- C.
  63. hiševáti, -ȗjem, vb. impf. das Hauswesen verwalten, haushalten, Mur., Cig., Jan., Mik.; grške žene so doma mirno hiševale, Vrt.
  64. hiševȃvəc, -vca, m. der Haushälter, Mur., Cig., Jan.
  65. hiševȃvka, f. die Haushälterin, Cig., Jan.
  66. hiševȃvski, adj. haushälterisch, Haushälter-, Cig.
  67. hiševȃvstvọ, n. die Haushaltung: umno h., die Haushaltungskunst, Cig.
  68. híšica, f. dem. hiša; 1) das Häuschen; — dratena h. za matico, der Kloben für den Bienenweisel, Cig.; — der Vogelschlag, Gor.; — 2) das Kerngehäuse, Cig. (T.).
  69. hišína, f. ein großes Haus, C.
  70. hišíšče, n. die Bauarea für ein Haus, DZ.
  71. híšiti, hı̑šim, vb. impf. = hiševati, Trub.
  72. hı̑ška, f. dem. hiša.
  73. hı̑šna, f. das Stubenmädchen, die Kammerzofe.
  74. hı̑šnica, f. 1) die Schaffnerin, Cig., Jan.; stara h. grajščinska, Cv.; — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) neki ptič: = podgorelec, C.
  75. hı̑šnik, m. 1) der Haushälter, der Schaffner, Mur., Cig., Jan.; der Oekonom, ZgD.; hišnika poznamo po strehi, voznika po konju, Z.; — der Hausmeister, Mur., Cig., Jan., nk.; der Hausvater, ogr.- C.; — 2) der Hausbesitzer, Ljub.; — 3) der Ehegenoss: hišniki, die Eheleute, ogr.- C.
  76. hišnína, f. = hišni davek, Cig., Jan.
  77. hı̑šništvọ, n. die Haushälterschaft, die Hausmeisterei, C.
  78. hı̑štvọ, n. 1) die Wirtschaft, der Haushalt, Jan., M., C.; opravljati vse stroke hištva, Bes.; — 2) zakon sv. hištva, die Ehe, Habd., ogr.- C.; tudi: sveto hištvo, C.
  79. hı̑t, m. 1) der Wurf, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) na hit, eilends, Rib.- Mik.
  80. hitȃljka, f. = prača, ogr.- C.
  81. hítanje, n. 1) das Rauben, Cig.; — 2) das Werfen, Cig.; — 3) das Eilen: nemirno letanje in hitanje, Zv.
  82. hítati, hı̑tam, -čem, vb. impf. 1) rauben, Npes.- Cig.; — 2) werfen, Jan., C., Mik., kajk.; h. se, sich balgen, Cig.; fantje se hitajo = mečejo, BlKr.; — 3) h. se, sich beeilen, eilen: noge imam dobre, če je treba hitati se, Zv.; kako se hitajo ter nabirajo, zadnja noče biti nobena, Zv.
  83. hı̑təc, -tca, m. der Wurf, Jan., Zora.
  84. hı̑tək, -tka, m. die Eile, die Uebereilung, M.
  85. hitẹ̑nje, n. das Eilen.
  86. hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.
  87. hitẹ́vati, -am, vb. impf. zu eilen pflegen, eilen, Zora.
  88. hítiti, hı̑tim, vb. pf. werfen, schleudern, Cig., Jan., Zora, vzhŠt.; hiti nož v njo, pa jo zakolje, vzhŠt.- Valj. (Vest.); h. se na konja, Trst. (Let.); Pusta so hitili z mosta v vodo, BlKr., Navr. (Let.).
  89. hı̑tnja, f. die Eile, C.
  90. hı̑toma, adv. eilends, Cig., C.
  91. hìz, híza, m. = his, Vrt.
  92. híža, f. = hiša, vzhŠt., ogr.- C., Vrt.
  93. hiževáti, -ȗjem, vb. impf. = hiševati, Hal.- C.
  94. hı̑žnik, m. 1) der Hausvater, ogr.; — 2) der Ehegenosse, hižniki, die Eheleute, ogr.
  95. hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.- C., Drežnica- Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. ( vzhŠt.)- C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).
  96. hlačálọ, n. = hlačon, M.
  97. hláčast, adj. = hlačat, Cig.
  98. hlačàt, -áta, adj. gehoset, Cig.; breithosig, Z.
  99. hlačáti, -ȃm, vb. impf. in weiten Beinkleidern einhergehen; Turki so tod nekdaj hlačali.
  100. hláčən, -čna, adj. Hosen-; koga za hlȃčni rob zgrabiti, jemanden beim Fittich nehmen, Cig.

   54.201 54.301 54.401 54.501 54.601 54.701 54.801 54.901 55.001 55.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA