Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (54.601-54.700)

  1. hántav, adj. mit einem äußerlichen Gebrechen behaftet, Jan., BlKr.- M.; n. pr. kdor nima vseh prstov na roki, BlKr.
  2. hāos, m. prvotna svetovna zmes, sploh: zmes, zmešnjava, das Chaos.
  3. hàp, interj. 1) schnapp! Cig., Jan.; — 2) izraža tudi v otročjem govoru tepenje: če volk pride, ga bomo hap, Vod. (Izb. sp.).
  4. hapák, m. ein noch nicht völlig ausgewachsenes Rind, jvzhŠt., ogr.- C.; — tudi psovka: der Tölpel, C.; sešvedran h., SlN.
  5. hȃpati, -am, vb. impf. 1) mit dem Munde, Maule haschen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.; — 2) h. se česa, ergreifen, in Angriff nehmen, C.; — 3) schlagen (v otročjem govoru), C., jvzhŠt.; — prim. hap.
  6. hapę̑tina, f. das Fleisch von im Frühjahr geworfenem, im Winter geschlachtetem, also unreifem Rind, vzhŠt.- C.; — prim. hapak.
  7. hápiti, hȃpim, vb. pf. 1) schnappen, Z.; packen, C.; beißen, Ist.- C.; — 2) = začeti: hapil je moliti, vzhŠt.- C.; — 3) h. se česa, angreifen: h. se plošče, Vest.; etwas beginnen, in Angriff nehmen: h. se dela, vzhŠt.- C.; nauka z dobrim uspehom se h., Let.
  8. hȃpkati, -am, vb. impf. dem. hapati 3), jvzhŠt.
  9. hapljeváti, -ȗjem, vb. impf. anfangen, h. se česa, etwas unternehmen, vzhŠt.- C.
  10. hápniti, hȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, V.-Cig., Jan.; h. po čem, Vod. (Izb. sp.); packen, C.; — 2) h. se česa = lotiti se, C.
  11. hapščevína, f. bela h., die Fischtraube, M., Trumm.
  12. hȃsək, -ska, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., BlKr., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad), Štrek.; — prim. hasen.
  13. hȃsən, -sna, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; ne hasna, nicht besonders viel: toča je pobila, pa ne hasna (unbedeutend) Z., jvzhŠt.; — prim. madž. haszon, Mik. (Et.).
  14. hȃsən, -sni, f. = hasen m., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., SlN.
  15. hasljìv, -íva, adj. = hasniv, Mur., Nov.
  16. hȃsna, f. = hasen, kajk.- Valj. (Rad).
  17. hasnẹ́ti, -ím, (-ẹ̑m), vb. impf. = hasniti, kajk.- Valj. (Rad).
  18. hȃsniti, -im, vb. impf. nützen: kaj nam to hasni! LjZv.; kaj hasni, was hilft es! Pjk. (Črt.).
  19. hásniti, -nem, vb. pf. et impf. nützen, Mur., Cig., Jan., Št., Dol.; kaj hasne! was hilft es! jvzhŠt.
  20. hasnìv, -íva, adj. Nutzen bringend, nützlich, Mur., Jan.
  21. hasnívost, f. die Nützlichkeit, Jan.
  22. hȃsnọ, n. = hasen, Rib.- Mik.
  23. hasnováti, -ȗjem, vb. impf. = hasniti, Mur.
  24. hasnovı̑t, adj. nutzreich, nützlich, ersprießlich, Mur., Cig., Jan., ogr.- Levst. (Rok.), nk.
  25. hasnovítən, -tna, adj. = hasnovit, M.
  26. hasnovı̑tost, f. die Nützlichkeit, die Ersprießlichkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  27. hášəlj, -šlja, m. drvena lopata, Valj. (Rad).
  28. havbīca, f. neka vrsta topov, die Haubitze, Jan.
  29. hávsniti, hȃvsnem, vb. pf. 1) schnappen, beißen, C., Z.; — 2) einen Schlag versetzen, C.; — prim. šavsniti.
  30. havtáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, haschen, Valj. (Rad); — gierig fressen: pes havta, Z., Gor.
  31. hȃžva, f. majhna goba, kajk.- Valj. (Rad).
  32. hčȃsi, adv. ( t. j. k času) sogleich, Z., Jan. (H.).
  33. hčı̑, hčę̑re, f. die Tochter; domača hči, die Haustochter; hči po mleku, die Milchtochter, Cig.
  34. hē, interj. he! Cig.
  35. həbálọ, n. der gerne stößt, M.
  36. həbȃnje, n. das Stoßen; h. srca pomiriti, das Pochen des Herzens beruhigen, Bes.
  37. həbȃt, m. der Attich (sambucus ebulus), Tuš. (B.), Navr. (Let.), Škrab. (Cv.).
  38. həbáti, -ȃm, vb. impf. stoßen, M.; s pestjo, z lehtom suvati, Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); volička se hebata, otroci se hebajo, Gor.
  39. hébəd, -bda, m. = tudi: hebə̀d, -bdà = hebat, Valj. (Rad).
  40. hébət, -bta, m. = hebat, BlKr.- Navr. (Let.); hebèt, -btà, Valj. (Rad), Josch.
  41. həbníti, hábnem, vb. pf. einen Stoß geben, C., Gor., Bolc; = suniti s pestjo, z lehtom, (hə̀bniti) Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); — prim. habniti.
  42. hegemonı̑ja, f. voditeljstvo, prvovanje, die Hegemonie.
  43. hehèt, -ę́ta, m. das Gekicher, Let.
  44. hehetáti se, -etȃm, -ę́čem se, vb. impf. kichern, Jan.; tudi brez "se", Jan.; hehetala bodeš, ( Let.).
  45. hehetȃvəc, -vca, m. der Kicherer, Jan.
  46. hehę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. kichernd auflachen, Let., Bes.
  47. hę̑hlja, f. der Lacher, Kr.- Valj. (Rad).
  48. hehòt, -óta, m. = hehet, Bes.
  49. hehotálọ, n. der Kicherer, Cig.
  50. hehotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. impf. = hehetati se, Cig.
  51. hèj, interj. s tem glasom se goni goved (bodi si vprežena ali ne); — he! Cig., Jan.
  52. hȇjda, f., Jan., pogl. ajda.
  53. hȇjo, interj. he! hejo hoj! Jurč.
  54. hę̑k, m. der Chorgesang, Rez.- C.
  55. hę̑kati, -am, vb. impf. auf dem Chor singen, den Messgesang singen, Guts., C.; psalmen, Jan.; — prim. helkati.
  56. hekatōmba, f. krvava žrtev stotine živali, die Hekatombe.
  57. hę́kniti, hę̑knem, vb. pf. = hepniti, C., vzhŠt.
  58. heláča, f. "poljka (Spelt) kadar je ophana", Rihenberk- Erj. (Torb.); — pogl. hiljača.
  59. hę́lce, n. das Messerheft, Boh.; — prim. stvn. hëlza, Mik. (Et.).
  60. helioskōp, m. daljnogled za ogledovanje solnca, das Helioskop.
  61. heliostāt, m. orodje, katero solnčne žarke vedno v isto mer obrača, der Heliostat.
  62. heliti, -im, vb. impf. Kirchenlieder, Psalmen singen, Ben.- C., Goriš.- Glas.; — prim. geliti.
  63. hę̑lkati, -am, vb. impf. = heliti, Ben.- C.
  64. helǫ́vec, -vca, m. die Schlüsselblume (primula acaulis), Povir- Erj. (Torb.); (popačeno iz "jaglec").
  65. hę̑mpa, m. der Trottel, vzhŠt.; takov hempa in tepec, Let.
  66. hempáč, m. = škrat, Glas.
  67. hę̑mpast, adj. einfältig, tölpelhaft, Jan., vzhŠt.- C.; — = prevzeten, Glas.
  68. hę̑mpež, m. der Tölpel, vzhŠt.- C.
  69. hę̑ncaj, interj. potz tausend! Sapperment! Jan.; hencaj te, Bes.
  70. hę̑ncan, adj. = šentan, vermaledeit, Nov.; hencano ga je dal! er hat es ihn gehörig fühlen lassen, Z.
  71. hę̑ncanje, n. neki ples; prim. hencati.
  72. hę̑ncati, -am, vb. impf. okoli mize stoje z ene noge na drugo prestopati ali preskakovati in se tako zagibavati (nekak ples Poljancev na gorenjem Ptujskem polju), Pjk. (Črt.).
  73. hę́njati, * -am, vb. pf. aufhören, Habd.- Mik., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., Rož.- Kres; — popačeno iz: nehati.
  74. henjávati, -am, vb. impf. ad henjati, ogr.- Valj. (Rad).
  75. hènt, interj. Teufel! hent! saj so tudi drugi še bolj poredni! Jurč.; — prim. šent.
  76. hę̑ntaj, interj. Sapperment! Cig.; hentaj ga! Met.; hentaj te! Z.; da te hentaj! Polj.
  77. hę̑ntan, adj. vermaledeit, Cig.; tako hentano debela hrastova vrata, Jurč.
  78. hę̑ntanəc, -nca, m. ein vermaledeiter Kerl, Nov.
  79. hę̑ntati, -am, vb. impf. mit dem Worte hent oder hentaj fluchen, Z., Polj.
  80. hentováti, -ȗjem, vb. impf. = hentati, Z.
  81. hèp, interj. tako se zakliče volu, kadar ima nazaj stopiti, SlGor.
  82. hę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. ad hepniti, C.
  83. hę́pniti, hę̑pnem, vb. pf. h. vola, den Ochsen mit der Peitsche zum Stehen bringen, oder zurücktreten machen, vzhŠt.- C.
  84. hētman, m. kozaški glavar, der Hetman.
  85. hı̑, interj. s tem glasom se konji poganjajo; — hi hi! (posnema tenek smeh).
  86. hiāde, f. pl. neko sozvezdje, die Hyaden, Cig. (T.).
  87. 1. híba, f. das Gebrechen, der Fehler; konj ima hibo, Cig.; očesna hiba, der Augenfehler, Cig., Žnid.; das Geburtszeichen, Pivka- Cig.
  88. 2. híba, f. 1) = debelo deblo, der Stamm, Bolc- Štrek. (Let.); — 2) = bukev (fagus silvatica), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), KrGora.
  89. híbast, adj. fehlerhaft, schadhaft, C., M., Z.
  90. híbati, -bam, -bljem, vb. impf. h. kaj, etwas tadeln, Ausstellungen machen an etwas, Cig.
  91. híbav, adj. fehlerhaft, M.
  92. híbavost, f. die Fehlerhaftigkeit, C.
  93. híbən, -bna, adj. fehlerhaft, schadhaft, Cig., Jan., Nov.
  94. híbnost, f. die Fehlerhaftigkeit, Cig.
  95. hihíkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut lachen, kichern, C., Nov.
  96. hihitáč, m. der Kicherer, Cig.
  97. hihítati se, -am se, vb. impf. kichern, Cig.; — prim. hehetati se.
  98. hijacı̑nt, m. 1) die Hyacinthe: vrtni h., die Gartenhyacinthe (hyacinthus orientalis), Tuš. (R.); — 2) der Hyacinth (kamen), Cig.
  99. hijacı̑ntka, f., Jan., pogl. hijacint 2).
  100. hijacı̑ntnica, f., Jan., pogl. hijacint 1).

   54.101 54.201 54.301 54.401 54.501 54.601 54.701 54.801 54.901 55.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA