Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (54.301-54.400)

  1. govnjáč, m. = govnač, Cig., Jan., Valj. (Rad), vzhŠt.
  2. govnják, m. der Mistkarren, Cig.
  3. govnjáti, -ȃm, vb. impf. unverständlich reden, ( nam. gognjati), Št.; jeclja in govnja, sam ne ve kaj, SlN.
  4. 1. gǫ́vnọ, n. 1) der Darmkoth, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Trub., Dalm., ogr.- Mik., Dol., BlKr.; — 2) vražje g., der Teufelsdreck (asa foetida), Tuš. (B.).
  5. 2. gǫ́vnọ, n. prostor pri opekarnici, kjer se suši opeka, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — nam. gumno.
  6. góvọ, n., nam. govedo, Kras.
  7. gǫ́za, f. der Hinterbacken, Mik.; — der Hintere, Levst. (Zb. sp.); — prim. 2. guza.
  8. gǫ́zati, -am, vb. impf. ohne Appetit essen, C.; — prim. gozniti in guzati.
  9. gòzd, gózda, m. der Wald, der Hochwald, der Forst; črni g., der Harzwald, der Nadelholzwald, Cig., Jan.; g. zarediti kje, einen Wald anlegen, Cig.
  10. gózdəc, -zdəca, m. dem. gozd, Valj. (Rad).
  11. gozdə̀k, -zdkà, m. dem. gozd, Cig., Valj. (Rad).
  12. gózdən, -dna, adj. zum Wald, Forst gehörig; gȏzdni čuvaj, der Waldhüter; gozdni red, die Forstordnung.
  13. gozdìč, -íča, m. dem. gozd, das Wäldchen, Cig.
  14. gozdíšče, n. die Waldstelle, C.; der Waldbestand, Blc.-C.
  15. gozdíti, -ím, vb. impf. verkeilen, V.-Cig., C.; — (wie einen Keil) hineinzwängen: mali stavek g. v velicega, Levst. (Zb. sp.); — bedrängen, Jan.
  16. gǫ́zdje, n. coll. Waldungen, Zora.
  17. gozdnàt, -áta, adj. bewaldet, waldreich, Cig., Jan., C.
  18. gozdníca, f. die Waldbirne, C.
  19. gozdník, m. der Forstbedienstete, der Förster, Cig., Jan., C.; vsa družina od črednika do gozdnika, Jurč.
  20. gozdnína, f. die Abgabe vom Walde, die Forstgebür, Cig., Jan., Blc.-C.
  21. gozdǫ́vən, -vna, adj. Forst-: gozdovna statistika, die Forststatistik, Cig. (T.); gozdovno upravstvo, die Forstverwaltung, DZ.
  22. gozdovìd, -vída, m. die Forstkarte, Cig., Nov.
  23. gozdovı̑t, adj. waldreich, Vrt.
  24. gozdǫ́vski, adj. = gozden, Rez.- C.
  25. gozdǫ̑vstvọ, n. das Forstwesen, DZ.
  26. gozdoznȃnəc, -nca, m. der Forstkundige, Cig.
  27. gozdoznȃnstvọ, n. die Forstkunde, Cig., Jan.
  28. gǫ́zəc, -zca, m. das Frauenunterkleid, Podkrnci, Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  29. gǫ́zniti, gǫ̑znem, vb. pf. kosten: še goznila ni juhe, C.
  30. gǫ́ž, m. = vož, die Natter, Dict., C.
  31. gǫ̑ž, -ı̑, f. 1) der Riemen, der den Dreschflegel mit dem Stiel verbindet; — 2) der Jochriemen, die Jochwiede, die die Deichsel an dem Joche festhält, Cig., Jan., M., Met., Štrek., Št.; (gož, m. Tolm.- Erj. [Torb.]); — das Pflugband, das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet, Z.
  32. 1. gǫ́ža, f. = gož, f. 1), 2), Jan.; z gožo je cepec privezan, Gor.; — brez gože zapreči vole, Levst. (Zb. sp.).
  33. 2. gǫ́ža, f. der Kropf, Rez.- C., Goriš.- Erj. (Torb.); — der Hühnerkropf, Rez.- C.; — prim. it. gozzo, C., Štrek. (Arch.).
  34. gǫ́žati, -am, vb. impf. reiben, Cig.
  35. gǫ̑žca, f. dem. gož f.; = trtica, Ščav.- C.
  36. gǫ́ževka, f. = gožva 1), ogr.- C.
  37. gožíca, f. = gožva 1), vzhŠt.- C.; gǫ́žica: Tudi gožic mi nasuči, Danj. (Posv. p.).
  38. gǫ̑žka, f. dem. gož f., Mur., Cig., BlKr., jvzhŠt.
  39. gožník, m. die Kerbe am Stiele des Dreschflegels, an welche der Flegel gebunden wird, Cig.
  40. gožnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, unverständlich reden, C.; prim. gognjati.
  41. gožnjetáti, -etȃm, -ę̑čem, vb. impf. = na nos govoriti, C.; prim. gognjati.
  42. gǫ̑žva, f. 1) die Wiede, ein Band aus gedrehten Ruthen, Cig., Mik.; — 2) die Gelenkkapsel, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  43. gǫ̑žvica, f. dem. gožva 1), Jan., C.
  44. gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.- C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.- Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.- Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).
  45. gubáč, m. 1) der Faltenzahn, Cig. (T.); — 2) gȗbač, die Knopper, ogr.- Valj. (Rad).
  46. gubána, f. = gubanica, Cig., Nov.- C., Goriš.- Štrek. (LjZv.).
  47. gubánčast, adj. voll Falten, Mur.
  48. gubánčiti, -ȃnčim, vb. impf. falten, Jan., Šol., C.; čelo g., die Stirne runzeln, C.
  49. gubánəc, -nca, m. 1) die Falte am Kleide, C.; — die Runzel, C.; — 2) = devetogub, Cig.; — 3) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Orehovlje na Ipavi- Erj. (Torb.).
  50. gubánica, f. 1) = gubanec 1), Jan.; nabere lice v čudovite gubanice, Jurč.; — 2) = potica, Cig., Jan., Štrek., Gorica- Erj. (Torb.), GBrda; prim. gibanica; — 3) der Palmbusch, Gor.- Cig.; prim. beganica.
  51. gúbast, adj. faltenförmig, runzlicht, Cig., Jan., C.; faltig, Mur.
  52. gubàt, -báta, adj. faltig, runzelig, Cig., Vrt.
  53. gubáti, -ȃm, vb. impf. falten, in Falten legen, falzen, Cig., Jan., M.; g. se, Falten bilden: obleka se je gubala, Jurč.
  54. gubàv, -áva, adj. faltig, Jan.
  55. gubavíca, f. die Kröte, C.
  56. gúben, -bna, m., Cig., pogl. gubno.
  57. gúbən, -bna, adj., Nov.- C., pogl. poguben.
  58. gúbica, f. das Fältchen, Mur., Cig., Jan.; — gubicà, Valj. (Rad); gubíca, Dol.
  59. gúbičast, adj. voll Fältchen, Mur.
  60. gúbičati, -am, vb. impf. fälteln, Mur.
  61. gubilíšče, n. der Ort der Hinrichtung, DZ.
  62. gubı̑tək, -tka, m. = izguba, der Verlust, h. t.- Cig. (T.).
  63. gubíti, -ím, vb. impf. 1) schädigen, zugrunde richten, verderben, M., C.; bolezen me gubi, Fr.- C.; gubi ga, seine Kräfte nehmen ab, Fr.- C.; Psa le uroki gubijo, Danj. (Posv. p.); — 2) verlieren, Kor., Rez.- Cig., Jan., ogr.- C., Zora; pernica perje gubi (federt), Cig.; svoje dni g., seine Zeit verlieren, C.; srce g., den Muth verlieren, Cig.; — voda se gubi pod zemljo, Z.; čebele se gube na paši, Lašče- Levst. (Glasn.); glas se gubi, die Stimme verhallt, Cig.
  64. gubı̑vəc, -vca, m. der Vernichter, Cig.
  65. gubljénje, n. 1) das Schädigen; — 2) das Verlieren, Cig.
  66. gúbnọ, n., Dict., Dalm., Trub., Jap., jvzhŠt., pogl. gumno.
  67. gubolìc, -líca, adj. gubastega lica: Žalost, žena gubolica, Str.
  68. gȗboma, adv. faltenweise, Cig., Jan.
  69. gubosklàd, -skláda, m. der Faltenschlag, Cig.
  70. gubovı̑t, adj. faltenreich, Jan.
  71. gȗcək, -cka, m. ( nam. gudcek), = gudek, kajk.- Valj. (Rad).
  72. gúda, f. das Schwein, C.
  73. gȗdək, -dka, m. das Ferkel, BlKr., vzhŠt.- C.
  74. gȗdika, f. weibliches Ferkel, C.
  75. gúga, f. die Schaukel, Kr.- Valj. (Rad); = pl. guge, Mur., C.
  76. gugáč, m. 1) der Schaukler, Cig.; — 2) die Rohrdommel, Dalm.- C.
  77. gúgałən, -łna, adj. zum Schaukeln gehörig, nk.
  78. gúgalica, f. die Schaukel, Cig., Jan., DZ., Valj. (Rad).
  79. gúgałnica, f. 1) die Schaukel, Cig., Jan., Gor.- M.; — 2) der Wagebalken, C.
  80. gúgałnik, m. der Schwungriemen an den Kutschen, V.-Cig.
  81. gúgalọ, n. 1) = gugalnica, Gor.- M.; — 2) = nihalo, Nov.- C.
  82. gúganica, f. = gugalnica, Mur., Bes.
  83. gúganje, n. das Schaukeln.
  84. gúgati, -gam, vb. impf. schaukeln; g. se, sich schaukeln; — wackeln, Cig., Jan.; zob, miza, guga (guglje), Cig.; schwanken, Cig., Jan.
  85. gúgav, adj. wackelig, schwankend, Cig., Jan.
  86. gúgavəc, -vca, m. 1) der Schaukler, Cig., Jan.; — 2) der Pelikan, die Sackgans (onocrotalus), Hip.- C.
  87. gúgavica, f. = gugalica, C.
  88. gúgavka, f. die Schauklerin, Cig.
  89. gúgəlj, -glja, m. 1) die Schaukel: postelje na gugljih (na parobrodih), Schaukelbetten, SlN.
  90. 1. gȗgla, f. = šeškanje, prežanje pri pojedinah: na guglo hoditi, Blc.-C.; — prim. guglati.
  91. 2. gȗgla, f. die Kappe: ušiva, norska g., Trub. (Post.); — prim. kor.-nem. gug'l, Haube.
  92. gugláš, m. = šeškač, prežavec (gȗglaš), Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. guglati.
  93. gȗglati, -am, vb. impf. = šeškati, prežati pri kaki pojedini, Cig., Blc.-C.; (gugljati) Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. nem. (vorarlberško): gügla = gucken, C.
  94. gȗglja, f. ein herabhängendes, schwankendes Ding, die Plampe, Cig.
  95. gugljáti, -ȃm, vb. impf. schaukeln, Mur.; schütteln, Tolm.- C.
  96. gúgljav, adj. schaukelnd: Zibelka gugljava, zibelka mala, DSv.
  97. gúgljavəc, -vca, m. die Rohrdommel (ardea stellaris), Dalm.- Valj. (Rad).
  98. gúgniti, gȗgnem, vb. pf. einen Schaukelschwung geben, Cig.
  99. 1. gȗkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, Z., Jan. (H.).
  100. 2. gȗkati, -am, vb. impf. z deščico na vrvci privezano mahati po vzduhu, da daje hukajoč glas od sebe, Koborid- Erj. (Torb.); — prim. hukati.

   53.801 53.901 54.001 54.101 54.201 54.301 54.401 54.501 54.601 54.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA