Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (54.201-54.300)

  1. gostnja, f., nam. gostinja, Mik.
  2. gostnjak, m., Mur., pogl. gostač.
  3. góstnost, f. die Gastfreundlichkeit, Cig.
  4. gostóba, f. = gostost, Cig.
  5. gostobesẹ́dən, -dna, adj. redselig, wortreich, Jan., Cig. (T.), Zv., Levst. (Zb. sp.).
  6. gostobesẹ́dnost, f. die Redseligkeit, Zv.
  7. gostocvẹ́tən, -tna, adj. dichtblütig, Cig.
  8. gostǫ̑ča, f. = gostost, Mur., Cig.
  9. gostodìh, -díha, m. schnelles Athmen: g. se človeka loti, kadar gre v hrib, Dol.
  10. gostolàs, -lása, adj. dichthaarig, Cig.
  11. gostolẹ̑nje, n. das Gezwitscher, der Schlag der Vögel, Cig.
  12. gostolẹ́sən, -sna, adj. dichtwaldig, Cig.
  13. gostolẹ́tən, -tna, adj. dichtaderig, feinaderig (o lesu), Cig., Jan.
  14. gostolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, schmettern, trillern (o ptičjem petju), Cig., Jan., Mik.; — pren. gostolela mu je svoje besede na uho, Let.; meni ni nikogar treba, da bi mi gostolel na ušesa, Jurč.; — geschwind reden, Cig.
  15. gostolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern, zu schlagen pflegen, Jan., C.; Po nebu ptice letajo, Preljubo gostolevajo, Npes.-K.; lastovica veselo gostoleva v sinjem zraku, Zv.
  16. gostolẹ̑vək, -vka, m. der Triller, Jan.
  17. gostolìst, -lísta, adj. dichtbelaubt, Jan.
  18. gostolístən, -tna, adj. dichtbelaubt, Cig., Jan.
  19. gostoljùb, -ljúba, m. kdor goste ljubi, der Gastfreund, Cig., Jan.
  20. gostoljùb, -ljúba, adj. = gostljuben, Cig., Jan., Let., Levst. (Zb. sp.).
  21. gostoljúbən, -bna, adj. gastfreundlich, Jan., nk.
  22. gostoljȗbje, n. die Gastfreundlichkeit, Jan.
  23. gostoljúbnost, f. die Gastfreundlichkeit, Cig., Jan., nk.
  24. gǫ̑stoma, adv. häufig, ogr.- M.
  25. gostoməglę̑n, adj. dicknebelig, Cig.
  26. gostonòg, -nǫ́ga, m. die Mauerassel, Cig.; gostonogi, Schnurasseln (julidae), Erj. (Ž.); navadni gostonog, die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.).
  27. gostonǫ́ga, f. = gostonog, Dol.
  28. gostonǫ̑žnica, f. die Scherenassel, Cig.
  29. gostopèt, -pę́ta, adj. mit kleinen und schnellen Schritten: gostopeto stopicati, Jurč.
  30. gostosẹ̑jci, m. pl. = gostosevci, Jap., C.
  31. gostosẹ̑jčiči, m. pl. = gostosevci, C.
  32. gostosẹ̑vci, m. pl. die Plejaden, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn., Blc.-C., Gor.- Mik., Dol., BlKr.; — ( "wohl die dicht Hingestreuten", Mik. [Et.]; toda prim. gostoževci).
  33. gostosẹ̑včiči, m. pl. = gostosevci, Pohl., C.
  34. gostosẹ̑včki, m. pl. gostosevci, M.
  35. gostọ̑st, f. die Dichte, die Dichtheit.
  36. gostóta, f. die Dichte, Cig., Jan., Cig. (T.).
  37. gostovȃnjčin, m. = gostovanjščak, C.
  38. gostovȃnje, n. 1) die Gasterei, der Schmaus; Njemu oče nje napravi Imenitno gostovanje, Preš.; — der Hochzeitsschmaus, die Hochzeit, (gostúvanje) vzhŠt.- Mur., ogr.- M., Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Inwohnersein, die Inwohnerschaft, C.; das zur Miethe Wohnen, Cig., Jan.; zastonj g. imeti, zinsfrei wohnen, Cig.
  39. gostovȃnjəc, -njca, m. = gostovanjščak, C.
  40. gostovȃnjski, adj. hochzeitlich, M.
  41. gostovȃnjščak, m. der Hochzeitsgast, der Hochzeiter, Mur., Cig., Danj.- Mik., vzhŠt.
  42. gostováti, -ȗjem, vb. impf. 1) intr. a) zugaste sein, C.; g. na zemlji, durch das Erdenleben pilgern, C.; b) als Inwohner in einem fremden Hause wohnen, zur Miethe wohnen, Mur., Cig., C., M., Polj.; zastonj g., zinsfrei wohnen, Cig.; — 2) trans. g. koga, bewirten, Mur., Cig., Jan., C.; Kristusa gostujo, Trub.; g. se, schmausen, Cig., Jan., C.; pos. bei einem Hochzeitsschmaus sein, C.
  43. gostovȃvəc, -vca, m. 1) der Tischgenosse, Jap.- C.; — der Schmausbruder, der Prasser, Guts.- Cig., Jan.; — 2) der Inwohner, ces. ukaz l. 1770- Kres IV. 262.; — die Miethspartei, Jan.; — 3) der Bewirter, der Gastgeber, Cig., Valj. (Rad).
  44. gostǫ́vən, -vna, adj. gastfrei, Mur.; pogl. gostljiv.
  45. gostovína, f. = gosti, Cig., Jan., C.; bil sem na gostovini, C.
  46. gostǫ́vski, adj. Gast-: gostovsko pravo, das Gastrecht, Let.
  47. gostǫ́vščina, f. die Gasterei: po gostovščinah hoditi, Gor.
  48. gostožę̑vci, m. pl. die Plejaden, Valj. (Rad), Ravn., Čb. ( Vod.)- Valj. (Rad).
  49. gostožę̑vke, f. pl. = gostoževci, Jan.
  50. gostožíliti, -žı̑lim, vb. impf. zwitschern, Cig., Jan.; durcheinander quiekend schreien (o otrocih), Lašče- Levst. (M.).
  51. gostožǫ̑bnik, m. = devetogub, Dol.; (der Roden, der 4. Magen der Wiederkäuer, V.-Cig.?).
  52. 1. gošča, f. = gostitev 1), C.; — hs.
  53. 2. gǫ́šča, f. 1) das Dickicht, dichtes Gebüsch, dichter Wald; šel je v brezovo goščo trto rezat, Jurč.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Mur., Cig., Jan.; — die Maische, Gor.; — die Biestmilch, Rez.- C.
  54. goščȃva, f. 1) das Dickicht, dichtes Gestrüppe, dichter Wald; V odljudni goščavi sam zase živi, Preš.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Dict., Mur., Cig.; oljna goščava, der Oelsatz, DZ.; — goščava ali drožje, Krelj; — bule s črno goščavo, Schwarzgeschwülste, Strp.
  55. goščávanje, n. = goščevanje, ogr.- C.
  56. goščȃvje, n. das Dickicht, ZgD., jvzhŠt.
  57. goščȃvka, f. die Gartenrose (rosa centifolia), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Vod. (Pes.).
  58. 1. goščénje, n. das Bewirten; — das Gastmahl, der Schmaus, (goščenjè) ogr.- Valj. (Rad), (goščénje) kajk.- Valj. (Rad).
  59. 2. goščénje, n. das Verdichten, Z.
  60. goščevȃnje, n. Gastereien, ogr.- C.; ("goščuvȃnje"), kajk.- Valj. (Rad).
  61. goščíca, f. = gošča 2), Mur.; der Oelsatz, Cig.
  62. 1. goščína, f. das Gastmahl, C.
  63. 2. goščína, f. = gostina, Valj. (Rad).
  64. gǫ̑ščnat, adj. gestrüppig, dicht verwachsen, C.
  65. goščóba, f. = goščava 2), Jan., C.
  66. gǫ́ta, f. die Fistel, Z.; rana na nogi, iz katere zmerom teče, C.; — prim. it. gotta, Gicht. (?)
  67. gǫ́tast, adj. fistulös, Blc.-C.
  68. gǫ́tav, adj. = gotast, Z.; gotave noge, offene Füße, Vrtov.- Cig.
  69. gǫ́tica, f., nam. botrica, Slom.- C.; prim. goter.
  70. gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.- C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.
  71. gotǫ̑vəc, -vca, m. 1) bares Geld: samo gotovca ima toliko, BlKr.; — 2) = porok, der Gutsteher, C.
  72. gotǫ́vən, -vna, adj. = gotov, Jan. (H.).
  73. gotovílọ, n. = gotovina, C.
  74. gotovína, f. 1) bares Geld; v gotovini plačati, bar bezahlen; — 2) der Vorrath an verfertigten Gegenständen, Fr.- C.; — 3) das Mehl, Kast., BlKr.; (gotǫ́vina, BlKr.).
  75. gotovı̑nski, adj. Bar-: gotovinski troški, Levst. (Pril.); gotovinsko izplačilo, DZ.
  76. gotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. 1) zurichten, Cig.; — 2) sicherstellen, Jan.
  77. gotǫ̑vka, f. die Barschaft, der Barvorrath, ogr.- C.
  78. gotǫ́vnost, f. = gotovost, Mur., ogr.- C., nk.
  79. gotǫ́vost, f. 1) die Bereitschaft, Cig., Jan.; — die Bereitwilligkeit: g. na službo, die Dienstfertigkeit, C.; — 2) die Gewissheit, die Bestimmtheit, Cig., Jan., nk.
  80. gotǫ́vščina, f. = gotovina, ogr.- M.
  81. gōtski, adj. gothisch: gotski oblok, der Spitzbogen, Cig. (T.).
  82. govę̑d, f. coll. das Rindvieh; vsa goved, Npes.- Cig.; kadar se tuja goved žene skozi selišče, naj domača bode zaprta, Levst. (Nauk).
  83. govę́dast, adj. zabit, ochsendumm, Cig.
  84. govę́de, -eta, n. ein Stück junges Rindvieh, C., Valj. (Rad).
  85. govę́dən, -dna, adj. = govedast, Gor.; ungeschickt, Z.
  86. govę̑dina, f. 1) das Rindfleisch; — 2) = goved, Cig., Jan., M.; drobnica in g., Ravn.
  87. govę́dji, adj. = goveji, Štrek.
  88. govę́dnost, f. die Ochsenhaftigkeit, Cig.
  89. govę́dọ, n. 1) das Rind (ein Stück Rindvieh); troje goved, drei Stück Rindvieh, C.; pl. goveda, das Rindvieh; goveda za pleme, za rejo, das Zuchtrind, Cig.; — tudi psovka: ti si pravo govedo! Savinska dol.
  90. govę́dski, adj. = goveji, Mur.; (goveski, Dict.).
  91. govę́jak, m. der Rindviehmist, Cig., C.
  92. govę́ji, adj. vom Rind, Rind-; goveje meso, goveja živina.
  93. govę́jski, adj. = goveji, C., jvzhŠt.
  94. govę́jščak, m. der Rindviehmist, ogr.- C.
  95. gǫ́vənce, n. dem. govno, Pjk. (Črt.).
  96. govę́ski, adj. = govedski, Dict.
  97. gǫ́vna, f. 1) = govno, Rib.- Mik.; — 2) pl. govne, ovčji pašnik, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
  98. govnáč, m. der Rosskäfer (geotrupes stercorarius), Erj. (Ž.), Kras- Erj. (Torb.).
  99. govnȃčka, f. die Raubmöve (lestris), Cig., Frey. (F.).
  100. gǫ̑vnat, adj. dreckig, voll Unrath, Cig.

   53.701 53.801 53.901 54.001 54.101 54.201 54.301 54.401 54.501 54.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA