r (54.197-54.296)

54197. gostman, m. = gostač, Notr.
54198. gostníca, f. 1) die Kosthalterin, Cig.; — 2) das Gastzimmer, Jarn., Mur.; — 3) neka hruška, Šebrelje- Erj. (Torb.).
54199. gostník, m. 1) der Kosthalter, der Restaurateur, Cig.; der Gastgeber, Hip. (Orb.); — 2) der Schmauser, Jan.
54200. gostniti, -nem, vb. pf. dicht werden, Rez.- C.
54201. gostnja, f., nam. gostinja, Mik.
54202. gostnjak, m., Mur., pogl. gostač.
54203. góstnost, f. die Gastfreundlichkeit, Cig.
54204. gostóba, f. = gostost, Cig.
54205. gostobesẹ́dən, -dna, adj. redselig, wortreich, Jan., Cig. (T.), Zv., Levst. (Zb. sp.).
54206. gostobesẹ́dnost, f. die Redseligkeit, Zv.
54207. gostocvẹ́tən, -tna, adj. dichtblütig, Cig.
54208. gostǫ̑ča, f. = gostost, Mur., Cig.
54209. gostodìh, -díha, m. schnelles Athmen: g. se človeka loti, kadar gre v hrib, Dol.
54210. gostolàs, -lása, adj. dichthaarig, Cig.
54211. gostolẹ̑nje, n. das Gezwitscher, der Schlag der Vögel, Cig.
54212. gostolẹ́sən, -sna, adj. dichtwaldig, Cig.
54213. gostolẹ́tən, -tna, adj. dichtaderig, feinaderig (o lesu), Cig., Jan.
54214. gostolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, schmettern, trillern (o ptičjem petju), Cig., Jan., Mik.; — pren. gostolela mu je svoje besede na uho, Let.; meni ni nikogar treba, da bi mi gostolel na ušesa, Jurč.; — geschwind reden, Cig.
54215. gostolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern, zu schlagen pflegen, Jan., C.; Po nebu ptice letajo, Preljubo gostolevajo, Npes.-K.; lastovica veselo gostoleva v sinjem zraku, Zv.
54216. gostolẹ̑vək, -vka, m. der Triller, Jan.
54217. gostolìst, -lísta, adj. dichtbelaubt, Jan.
54218. gostolístən, -tna, adj. dichtbelaubt, Cig., Jan.
54219. gostoljùb, -ljúba, m. kdor goste ljubi, der Gastfreund, Cig., Jan.
54220. gostoljùb, -ljúba, adj. = gostljuben, Cig., Jan., Let., Levst. (Zb. sp.).
54221. gostoljúbən, -bna, adj. gastfreundlich, Jan., nk.
54222. gostoljȗbje, n. die Gastfreundlichkeit, Jan.
54223. gostoljúbnost, f. die Gastfreundlichkeit, Cig., Jan., nk.
54224. gǫ̑stoma, adv. häufig, ogr.- M.
54225. gostoməglę̑n, adj. dicknebelig, Cig.
54226. gostonòg, -nǫ́ga, m. die Mauerassel, Cig.; gostonogi, Schnurasseln (julidae), Erj. (Ž.); navadni gostonog, die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.).
54227. gostonǫ́ga, f. = gostonog, Dol.
54228. gostonǫ̑žnica, f. die Scherenassel, Cig.
54229. gostopèt, -pę́ta, adj. mit kleinen und schnellen Schritten: gostopeto stopicati, Jurč.
54230. gostosẹ̑jci, m. pl. = gostosevci, Jap., C.
54231. gostosẹ̑jčiči, m. pl. = gostosevci, C.
54232. gostosẹ̑vci, m. pl. die Plejaden, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn., Blc.-C., Gor.- Mik., Dol., BlKr.; — ( "wohl die dicht Hingestreuten", Mik. [Et.]; toda prim. gostoževci).
54233. gostosẹ̑včiči, m. pl. = gostosevci, Pohl., C.
54234. gostosẹ̑včki, m. pl. gostosevci, M.
54235. gostọ̑st, f. die Dichte, die Dichtheit.
54236. gostóta, f. die Dichte, Cig., Jan., Cig. (T.).
54237. gostovȃnjčin, m. = gostovanjščak, C.
54238. gostovȃnje, n. 1) die Gasterei, der Schmaus; Njemu oče nje napravi Imenitno gostovanje, Preš.; — der Hochzeitsschmaus, die Hochzeit, (gostúvanje) vzhŠt.- Mur., ogr.- M., Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Inwohnersein, die Inwohnerschaft, C.; das zur Miethe Wohnen, Cig., Jan.; zastonj g. imeti, zinsfrei wohnen, Cig.
54239. gostovȃnjəc, -njca, m. = gostovanjščak, C.
54240. gostovȃnjski, adj. hochzeitlich, M.
54241. gostovȃnjščak, m. der Hochzeitsgast, der Hochzeiter, Mur., Cig., Danj.- Mik., vzhŠt.
54242. gostováti, -ȗjem, vb. impf. 1) intr. a) zugaste sein, C.; g. na zemlji, durch das Erdenleben pilgern, C.; b) als Inwohner in einem fremden Hause wohnen, zur Miethe wohnen, Mur., Cig., C., M., Polj.; zastonj g., zinsfrei wohnen, Cig.; — 2) trans. g. koga, bewirten, Mur., Cig., Jan., C.; Kristusa gostujo, Trub.; g. se, schmausen, Cig., Jan., C.; pos. bei einem Hochzeitsschmaus sein, C.
54243. gostovȃvəc, -vca, m. 1) der Tischgenosse, Jap.- C.; — der Schmausbruder, der Prasser, Guts.- Cig., Jan.; — 2) der Inwohner, ces. ukaz l. 1770- Kres IV. 262.; — die Miethspartei, Jan.; — 3) der Bewirter, der Gastgeber, Cig., Valj. (Rad).
54244. gostǫ́vən, -vna, adj. gastfrei, Mur.; pogl. gostljiv.
54245. gostovína, f. = gosti, Cig., Jan., C.; bil sem na gostovini, C.
54246. gostǫ́vski, adj. Gast-: gostovsko pravo, das Gastrecht, Let.
54247. gostǫ́vščina, f. die Gasterei: po gostovščinah hoditi, Gor.
54248. gostožę̑vci, m. pl. die Plejaden, Valj. (Rad), Ravn., Čb. ( Vod.)- Valj. (Rad).
54249. gostožę̑vke, f. pl. = gostoževci, Jan.
54250. gostožíliti, -žı̑lim, vb. impf. zwitschern, Cig., Jan.; durcheinander quiekend schreien (o otrocih), Lašče- Levst. (M.).
54251. gostožǫ̑bnik, m. = devetogub, Dol.; (der Roden, der 4. Magen der Wiederkäuer, V.-Cig.?).
54252. 1. gošča, f. = gostitev 1), C.; — hs.
54253. 2. gǫ́šča, f. 1) das Dickicht, dichtes Gebüsch, dichter Wald; šel je v brezovo goščo trto rezat, Jurč.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Mur., Cig., Jan.; — die Maische, Gor.; — die Biestmilch, Rez.- C.
54254. goščȃva, f. 1) das Dickicht, dichtes Gestrüppe, dichter Wald; V odljudni goščavi sam zase živi, Preš.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Dict., Mur., Cig.; oljna goščava, der Oelsatz, DZ.; — goščava ali drožje, Krelj; — bule s črno goščavo, Schwarzgeschwülste, Strp.
54255. goščávanje, n. = goščevanje, ogr.- C.
54256. goščȃvje, n. das Dickicht, ZgD., jvzhŠt.
54257. goščȃvka, f. die Gartenrose (rosa centifolia), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Vod. (Pes.).
54258. 1. goščénje, n. das Bewirten; — das Gastmahl, der Schmaus, (goščenjè) ogr.- Valj. (Rad), (goščénje) kajk.- Valj. (Rad).
54259. 2. goščénje, n. das Verdichten, Z.
54260. goščevȃnje, n. Gastereien, ogr.- C.; ("goščuvȃnje"), kajk.- Valj. (Rad).
54261. goščíca, f. = gošča 2), Mur.; der Oelsatz, Cig.
54262. 1. goščína, f. das Gastmahl, C.
54263. 2. goščína, f. = gostina, Valj. (Rad).
54264. gǫ̑ščnat, adj. gestrüppig, dicht verwachsen, C.
54265. goščóba, f. = goščava 2), Jan., C.
54266. gǫ́ta, f. die Fistel, Z.; rana na nogi, iz katere zmerom teče, C.; — prim. it. gotta, Gicht. (?)
54267. gǫ́tast, adj. fistulös, Blc.-C.
54268. gǫ́tav, adj. = gotast, Z.; gotave noge, offene Füße, Vrtov.- Cig.
54269. gǫ́tica, f., nam. botrica, Slom.- C.; prim. goter.
54270. gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.- C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.
54271. gotǫ̑vəc, -vca, m. 1) bares Geld: samo gotovca ima toliko, BlKr.; — 2) = porok, der Gutsteher, C.
54272. gotǫ́vən, -vna, adj. = gotov, Jan. (H.).
54273. gotovílọ, n. = gotovina, C.
54274. gotovína, f. 1) bares Geld; v gotovini plačati, bar bezahlen; — 2) der Vorrath an verfertigten Gegenständen, Fr.- C.; — 3) das Mehl, Kast., BlKr.; (gotǫ́vina, BlKr.).
54275. gotovı̑nski, adj. Bar-: gotovinski troški, Levst. (Pril.); gotovinsko izplačilo, DZ.
54276. gotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. 1) zurichten, Cig.; — 2) sicherstellen, Jan.
54277. gotǫ̑vka, f. die Barschaft, der Barvorrath, ogr.- C.
54278. gotǫ́vnost, f. = gotovost, Mur., ogr.- C., nk.
54279. gotǫ́vost, f. 1) die Bereitschaft, Cig., Jan.; — die Bereitwilligkeit: g. na službo, die Dienstfertigkeit, C.; — 2) die Gewissheit, die Bestimmtheit, Cig., Jan., nk.
54280. gotǫ́vščina, f. = gotovina, ogr.- M.
54281. gōtski, adj. gothisch: gotski oblok, der Spitzbogen, Cig. (T.).
54282. govę̑d, f. coll. das Rindvieh; vsa goved, Npes.- Cig.; kadar se tuja goved žene skozi selišče, naj domača bode zaprta, Levst. (Nauk).
54283. govę́dast, adj. zabit, ochsendumm, Cig.
54284. govę́de, -eta, n. ein Stück junges Rindvieh, C., Valj. (Rad).
54285. govę́dən, -dna, adj. = govedast, Gor.; ungeschickt, Z.
54286. govę̑dina, f. 1) das Rindfleisch; — 2) = goved, Cig., Jan., M.; drobnica in g., Ravn.
54287. govę́dji, adj. = goveji, Štrek.
54288. govę́dnost, f. die Ochsenhaftigkeit, Cig.
54289. govę́dọ, n. 1) das Rind (ein Stück Rindvieh); troje goved, drei Stück Rindvieh, C.; pl. goveda, das Rindvieh; goveda za pleme, za rejo, das Zuchtrind, Cig.; — tudi psovka: ti si pravo govedo! Savinska dol.
54290. govę́dski, adj. = goveji, Mur.; (goveski, Dict.).
54291. govę́jak, m. der Rindviehmist, Cig., C.
54292. govę́ji, adj. vom Rind, Rind-; goveje meso, goveja živina.
54293. govę́jski, adj. = goveji, C., jvzhŠt.
54294. govę́jščak, m. der Rindviehmist, ogr.- C.
54295. gǫ́vənce, n. dem. govno, Pjk. (Črt.).
54296. govę́ski, adj. = govedski, Dict.

   53.697 53.797 53.897 53.997 54.097 54.197 54.297 54.397 54.497 54.597  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani