Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (5.401-5.500)

  1. branjeníca, f. das Gehege, Cig.
  2. bránjenik, m. = branjenec, Cig.
  3. bránjenje, n. 1) die Vertheidigung; — die Hinderung, die Verwehrung; — 2) die Weigerung.
  4. bránjevəc, -vca, m. der Greißler, der Oebstler; — prim. branjar.
  5. branjevína, f. das Gehege, Cig.
  6. bránjevka, f. die Greißlerin, die Oebstlerin.
  7. bránjevski, adj. Greißler-, höckerisch, Cig.
  8. brȃnji, adj. Eggen-: branji zob, Cig.; ( nam. "branni").
  9. branjúg, m. die Wacholderdrossel o. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Ž.), Habd.- Mik.; — prim. borovnjak.
  10. bránkəlj, -klja, m. = abranek, leskov cvet, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  11. branoglȃvəc, -vca, m., C. = branovlek.
  12. branovlàk, -vláka, m. = branovlek, Mik.
  13. branovlẹ̀k, -vlẹ́ka, m. das Querholz, woran die Stränge befestigt werden, das Wagendrittel, Cig., C., Mik., vzhŠt.
  14. bránščice, f. pl. der Eggenschlitten, C.
  15. brȃnva, f., Jarn., Guts. (Res.), C., pogl. bramba.
  16. brasati, * -am, vb. impf. beschmutzen, Lašče- Levst. (M.).
  17. brȃskljav, adj., Jan., braskljava zemlja, C.; pogl. vraskljav.
  18. brastȏłka, f., Naklo ( Gor.), pogl. postolka.
  19. brȃška, f. = bračka, V.-Cig., Jan., Železniki ( Gor.).
  20. brȃšnja, f. = brašno, Guts., Mur.
  21. brášnọ, n. die Speise, Meg.; — die Wegzehrung, Cig., Jan.; — prim. brešno.
  22. bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
  23. bratàn, -ána, m. = bratič, des Bruders Sohn, der Neffe, Jan., C., Mik., Hip. (Orb.), Navr. (Let.), LjZv.
  24. bratána, f. = bratična, des Bruders Tochter, die Nichte, Jan., Mik., Hip. (Orb.), LjZv.
  25. bratȃnčək, -čka, m. dem. bratanec, Cig.
  26. bratȃnəc, -nca, m. = bratan, Mur., Cig., Jan., C.
  27. bratȃnka, f. = bratana, Cig., Jan.
  28. bratȃnstvọ, n. die Neffenschaft, Cig.
  29. brȃtba, f. = beratva, trgatva, Danj. (Posv. p.).
  30. brȃtəc, -tca, m. dem. brat, das Brüderchen; napitni, vinski b., der Zechbruder, Cig.
  31. brȃtej, m. = bratec, C.
  32. brȃtək, -tka, m. = bratec, Mur.
  33. brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.- Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani- Erj. (Torb.).
  34. brȃtəv, -tve, f. = beratva, trgatev, Cig., Jan.
  35. bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer- Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.).
  36. bratìč, -íča, m. 1) des Bruders Sohn, Habd., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), jvzhŠt.; — 2) = strijčev sin, der Cousin, BlKr.; — tudi: brȃtič.
  37. bratı̑čna, f. des Bruders Tochter, die Nichte, Habd., Hip. (Orb.), Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
  38. bratínja, f. = bratina, bratovščina, Alas.
  39. bratı̑nski, adj. brüderlich, Habd., Jan., ogr.- Mik., bratinsko deljenje, Krelj.
  40. bratı̑nstvọ, n. die Brüderlichkeit, das brüderliche Verhältnis, Habd., Mur., Cig., C.; — = bratovščina 1): pila sva bratinstvo, Jurč.
  41. brátiti se, brȃtim se, vb. impf. sich verbrüdern, Bruderschaft schließen; gorje mu, pri katerem se mačke in miši bratijo, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  42. brȃtja, f. coll. die Brüder, ogr.- Let., kajk.- Valj. (Rad), BlKr.
  43. bratoljúbən, -bna, adj. den Bruder (die Brüder) liebend, C.; bratoljubni vzori, humanitäre Ideale, Levst. (Pril.).
  44. bratoljȗbje, n. die Bruderliebe, Cig.; Kje bratoljubja si videl oltarje? Preš.
  45. bratomòr, -ǫ́ra, m. 1) der Brudermörder, Ravn.; — 2) = bratomorstvo, Cig., Jan.
  46. bratomǫ̑rəc, -rca, m. der Brudermörder, Cig., Jan.
  47. bratomǫ́rən, -rna, adj. brudermordend, C., nk.
  48. bratomǫ̑rski, adj. brudermörderisch, Z.
  49. bratomǫ̑rstvọ, n. der Brudermord, Cig., Jan., Ravn.
  50. bratovən, -vna, adj. = bratovski: bratovna ljubezen, Guts. (Res.).
  51. bratǫ̑vlji, adj. des Bruders, Trub.; bratovlji, des Bruders Sohn, C., Z.
  52. brátovski, adj. Bruder-, brüderlich; bratovska ljubezen.
  53. brátovstvọ, n. die Bruderschaft (als Verhältnis): b. po mleku, die Milchbruderschaft, Cig.
  54. brátovščina, f. 1) die Bruderschaft (als Verhältnis); bratovščino piti s kom; pili smo —, in sem bil zdajci v bratovščini z večino navzočnih gostov, Jurč.; — 2) die Bruderschaft (als religiöse Vereinigung); — die Zunft, Boh., Jan.; mlinarska b., Danj. (Posv. p.).
  55. bratrána, f. 1) des Bruders Tochter, C.; — 2) die Cousine, Cig., Jan.
  56. brátrančək, -čka, m. dem. bratranec; das Bruderkind, Cig.
  57. brátrančič, m. dem. bratranec, C., Valj. (Rad).
  58. brátranəc, -nca, m. 1) = bratič, Cig.; — 2) nav. stričev ali ujčev sin, der Cousin, das Geschwisterkind.
  59. brátranka, f. 1) = bratična, Cig., Jan.; — 2) die Cousine, stričeva ali ujčeva hči, Cig., Jan., BlKr.
  60. brȃtrc, m. dem. brater: = bratec, Jan., Ahac., Rož. ( Kor.).
  61. brȃtrič, m. 1) = bratec, C.; — 2) = bratič, Muršec- C.
  62. bratrı̑čna, f. = bratična, Cig., Muršec- C.
  63. brátrina, f. = bratovščina, ("bratrna") Jarn., Kor.- Cig., Jan., Slom.
  64. brátrn, adj. = bratovski: bratrna ljubezen, Jarn., C.; po bratrno, Slom.
  65. 1. brátrna, f. = bratična, jvzhŠt.
  66. 2. brátrna, f., pogl. bratrina.
  67. brátrnica, f. = bratična, Jan.
  68. brátrnik, m. = bratič, Cig., Jan.
  69. brátrovič, m. = bratič, C.
  70. bratrovı̑čna, f. = bratična, C.
  71. brátrski, adj. = bratovski, Jan.; njegovi ukazi so imeli nekaj bratrskega, Let.
  72. brátrstvọ, n. = bratovstvo, C.
  73. brȃtski, adj. = bratovski, nk.
  74. brȃtstvọ, n. = bratovstvo, Cig.
  75. bratȗn, m. der Bruder ( zaničlj.), C.
  76. brȃtva, f. die Sammlung, die Lese, Mur.; die Weinlese, Mik., Cig., Jan., Dalm., ogr.- Valj. (Rad).
  77. brȃv, m. 1) das Schafvieh (ohne Rücksicht auf Alter und Geschlecht), Cig., Met., ogr.- Valj. (Rad); — der Schöps, Berkini- Erj. (Torb.); — 2) das Schwein, C., Mariborska ok.; — 3) = živinče: drobni bravi, C.; — = žival, C.
  78. brȃv, -ı̑, f. coll. das Schafvieh, Zv., Notr.; mej skalovjem je pasel svojo brav, Jurč.
  79. bravár, -rja, m. = ovčar, Pohl., Guts., V.-Cig.
  80. brávče, -eta, n. ein Stück Schafvieh: človek, neumen kakor bravče, Gor., Št.; — das Schöpschen, Mur.
  81. bravčetína, f. das Schöpsenfleisch, Mur.
  82. bravčevína, f. das Schöpsenfleisch, SlN.
  83. brávčič, m. dem. bravec; das Thierchen, C.
  84. bravčína, f. das Schöpsenfleisch, Št.
  85. bravčják, m. der Schafstall, Cig.
  86. bravè, -ę́ta, n. ein Stück Mastvieh, Mur., Danj.- Mik.
  87. 1. brávəc, -vca, m. 1) der Schöps, Mur., Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) skopljen prasec, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  88. 2. brȃvəc, -vca, m. der Leser; pogl. čitatelj.
  89. bravę̑tina, f. das Schöpsenfleisch, Valj. (Rad).
  90. bravíca, f. = prasica, C.; — prim. brav, m. 2).
  91. bravìč, -íča, m. das Schweinchen, C.; — prim. brav m. 2).
  92. bravı̑ček, -čka, m. dem. bravič, C.
  93. bravína, f. das Fleisch von Schafen, das Schöpsenfleisch.
  94. bravínja, f. = svinja, C.; — prim. brav, m. 2).
  95. bravı̑nski, adj. 1) Schöpsen-: bravinsko pleče, Habd.- Mik.; — 2) Schweins-, C.
  96. brȃvje, n. coll. das Mastvieh, Mur., Met.
  97. 1. brávka, f. das Schaf, Cig., M., Laško ( Št.).
  98. 2. brȃvka, f. die Leserin; pogl. čitateljica.
  99. brávski, adj. 1) Schöpsen-, M., Notr.; — 2) Schweine-, C.; bravsko meso, vzhŠt.; — 3) bravska jed, eine Fleischspeise, bravski žganci, mit Speck abgemachter Sterz, C.
  100. bravščína, f. 1) das Schöpsenfleisch, C., Notr.; — 2) = svinjina, C., vzhŠt.

   4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA