Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (53.601-53.700)

  1. gnojína, f. der Eiterstoff, Cig.
  2. gnojíšče, n. die Miststätte, die Mistgrube.
  3. gnojı̑ščnica, f. = gnojnica, C.
  4. gnojı̑təv, -tve, f. 1) die Düngung; — 2) die Eiterung.
  5. gnojíti, -ím, vb. impf. 1) düngen; njivo g.; g. drevju, Pirc; — 2) g. se, eitern; rana se gnoji.
  6. gnojı̑vọ, n. der Düngungsstoff, der Dünger, Jan., DZ.
  7. gnọ̑jnat, adj. Mist-, mistig, Cig., jvzhŠt.
  8. gnọ̑jnica, f. 1) die Mistjauche; gnojníca, Štrek., Dol.; — 2) pl. gnojnice, = gnojna kola, (tudi: = gnojne vile) Dol.; — 3) gnojnice, eine Art Kopfausschlag, Blc.-C.
  9. gnọ̑jničast, adj. mit Mistjauche getränkt: gnojničasta zemlja, C.
  10. gnọ̑jnik, m. 1) das Mistbeet, das Frühbett, Cig., DZ., vzhŠt.- C.; — 2) die Cloake, C.
  11. gnojnína, f. 1) der Düngerstoff, Jan., C., Nov., SlN., Notr.; — 2) der Eiterstoff, C.
  12. gnojníšče, n. = gnojišče, Mur., Jan., Rož.- Kres.
  13. gnojnı̑ščnica, f. = gnojnica, Cig.
  14. gnojnják, m. der Mistkarren, Cig.
  15. gnọ̑jščnica, f. = gnojnica, Mur., Kres, jvzhŠt.
  16. gnomōnika, f. nauk o napravi solnčnih ur, die Gnomonik, Cig. (T.).
  17. gnōmski, adj. pregovorov (gnom) se tičoč, gnomisch, Cig. (T.).
  18. gnosticīzəm, -zma, m. neka skupina verskih sistem 2.—5. veka, der Gnosticismus.
  19. gnōstičən, -čna, adj. gnostisch, Cig.
  20. gnōstik, m. der Gnostiker, Jan.
  21. gnū, gen. gnūja, m. das Gnu (Faulthier), Jan., Erj. (Ž.).
  22. gnȗs, m. 1) der Ekel, der Abscheu; gnus in groza, Dalm.; življenja g., Preš.; — 2) etwas Ekelhaftes, der Gräuel, der Schandfleck, Cig., ogr.- C.; — das Ungeziefer, C.; — ein ekelhafter, abscheulicher Mensch, Mur.
  23. gnúsa, f. ein ekelhaftes, unsauberes Weib, Mur., C.
  24. gnusáča, f. = gnusa, C., Z.
  25. gnúsən, -sna, adj. ekelhaft.
  26. gnúsiti, -im, vb. impf. 1) ekelhaft machen, verunreinigen, besudeln, Mur., Cig., Jan.; g. roke s krvjo, Ravn.; — 2) verabscheuen, g. kaj, C.; g. koga z besedami, C.; — 3) g. se, Ekel empfinden: gnusim se tega človeka, Meg., Mik.; — gnusi se mi kaj, es ekelt mich etwas an; greh se mi gnusi, Kast.; — gnusi se mi česa: hudega se mu gnusi, Ravn.- Mik.; gnusi se mi nad čim, Cig.; gnusi se mu nad lažmi, Dalm.; nad sedmerimi rečmi se Gospodu posebno gnusi, Ravn.- Valj. (Rad).
  27. gnusljìv, -íva, adj. ekelhaft, Cig.; Jap.- C.
  28. gnȗsnica, f. ekelhaftes Weib, Cig.
  29. gnȗsnik, m. der Ekelhafte, Cig.
  30. gnusnóba, f. der Ekel, der Abscheu, Dict., C.; — die ekelhafte Handlung: gnusnobe ajdov, Dalm.; der Gräuel: Moleh, Amonitarjev gnusnoba, Dalm.
  31. gnúsnost, f. die Ekelhaftigkeit.
  32. gnusóba, f. der Ekel; die Ekelhaftigkeit; — das Ekelhafte, das Abscheuliche (Unrath, Ungeziefer u. dgl.), Jarn., Mur., Cig., Danj.- C.
  33. gnusóbən, -bna, adj. ekelhaft, scheußlich.
  34. gnusóbnost, f. die Ekelhaftigkeit, die Scheußlichkeit.
  35. gnusóta, f. = gnusoba, C.
  36. gnusovı̑t, adj. ekelhaft: gnusoviti spomini, Levst. ( LjZv.).
  37. gnúšenje, n. der Abscheu, Cig.
  38. gǫ́ba, * f. 1) der Schwamm: a) morska g., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.); goba se je napila, der Schwamm sog sich an, Cig.; — b) drevesna goba, der Baumschwamm: netilna, kresilna g., der Feuerschwamm, der Zunder-Löcherpilz (polyporus fomentarius), Tuš. (R.); suh kakor goba, Jurč.; — c) der Pilz; gobe brati po gozdih; strupena goba, der Giftschwamm, der Giftpilz; — mlečna g., der Brätling, der Rehling (boletus lactifluus), Cig.; — pasja g., eine Art schädlicher Schwamm, (am Anschnitt sogleich bläulich), = steklača, C.; jelenova g., der Keulenpilz, der Ziegenbart (clavaria botrytis), Tuš. (B.); — 2) neko jabolko (pozno in pusto), Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.); — 3) der Gliedschwamm (otok na sklepih), V.-Cig.; mesna g., das Fleischgewächs, der Polyp, Cig., Kr.; — gobe, der Aussatz, Mur., Cig., Jan., ogr.- C.; — gobe, neka kožna bolezen svinjska, Kras- Erj. (Torb.).
  39. gobàn, -ána, m. der Herrenpilz (boletus edulis), Jan., Tuš. (R.), Vrt.
  40. gobánja, f. = goban, Cig., Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  41. gǫ́bast, adj. 1) schwammartig, schwammicht; g. mah, Glas.; — schwammig; — 2) = gobav, aussätzig, Jsvkr.
  42. gobàt, -áta, adj. schwammig, Cig., Jan.
  43. gǫ́bav, adj. 1) schwammig, Z.; g. fižol, kostanj, les, Z.; — 2) aussätzig; ogiblje se ga, kakor da bi bil gobav.
  44. gǫ́bavəc, -vca, m. der Aussätzige, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Jsvkr.
  45. gobavẹ́ti, -ím, vb. impf. schwammig werden, C.; kostanj, fižol rad gobavi, Z.
  46. gǫ́bavka, f. die Aussätzige, Mur.
  47. gobavǫ̑ča, f. der Aussatz, kajk.- Valj. (Rad).
  48. gobceváti, -ȗjem, vb. impf. = gobčevati, Mur.
  49. gǫ̑bčast, adj. maulicht, Mur., Danj.- Mik.; g. pes, ein wohlbelappter Hund, Cig.
  50. gobčàt, -áta, adj. großmäulig, Cig.
  51. gǫ̑bčati, -am, vb. impf. 1) trotzig reden, Z.; — 2) g. se, liebkosen, sich küssen (preprosto), C.
  52. gǫ̑bčək, -čka, m. dem. gobec; das Mäulchen, das Schnäuzchen.
  53. gǫ̑bčən, -čna, adj. Maul-, Cig.; gobčna gniloba, C.
  54. gobčeváti, -ȗjem, vb. impf. trotzig reden, Slom.- C.; keifen, Jan.
  55. gǫ̑bčič, m. dem. gobec; das Mäulchen, Cig., M.
  56. gǫ̑bčnica, f. 1) die Maulseuche, Nov.; — 2) die Maullefze, Str.
  57. gobčnják, m. der Maulkorb, C.
  58. gǫ̑bəc, -bca, m. 1) das Maul, die Schnauze; konj je trdega gobca, das Pferd ist hartmäulig, Cig.; krava pri gobcu molze, wie die Fütterung, so das Gemelke, Npreg.; — en g. trave, ein Maulvoll, Jurč.; — 2) das Vordertheil des Schiffes, M., ogr.- C.; — der Schnabel an der Dachrinne, Cig.; — 3) žabji g., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), C.
  59. gobezdálọ, n. das Plappermaul, C.
  60. gobezdàn, -ána, m. = gobezdalo, C.
  61. gobezdȃnje, n. thörichtes Geschwätz, Jan., C.
  62. gobezdáti, -ȃm, vb. impf. thöricht schwätzen, die Zunge wetzen, Jan., C., Zora, Dol.; nekaj je gobezdal in vpil nad menoj, Andr.; Bedak je še vselej prost gobezdal, Levst. (Zb. sp.); — trotzig reden, protzmaulen, Jan., C.
  63. gobezdàv, -áva, adj. geschwätzig, plapperhaft, Jan., C.
  64. gobezdávost, f. die Plapperhaftigkeit, Jan.
  65. gobezdúlja, f. das Plappermaul, SlN.
  66. gǫ́bica, f. dem. goba; 1) das Schwämmchen; — 2) pl. gobice, die Mundschwämmchen, eine Art Mundkrankheit, Jan., C.; — 3) gobice, die Mandelgeschwulst im Halse, Guts.; — 4) gobica, die Schamlefze, Ravn.- Cig.
  67. gǫ́bičast, adj. mit Schwämmchen bedeckt, M.
  68. gǫ̑bji, adj. Schwamm-, C.
  69. gǫ̑blja, f. 1) großes Maul, Cig.; ne boš goblje odprl? Jurč.; — 2) eine Flasche mit breitem Mund, Z., Blc.-C.; — prim. goflja.
  70. gǫ̑bnat, adj. schwammig, C.
  71. gǫ́bov, adj. Schwamm-: gobova juha.
  72. gǫ́bovəc, -vca, m. 1) der Schwammspinner (liparis dispar), Erj. (Ž.); — 2) die Natterwurz, der Natterkopf (echium vulgare), Medv. (Rok.); — die Braunwurz (scrophularia canina), Kras, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  73. gǫ́bovica, f. die Schwammsuppe, ogr.- C.
  74. gobovína, f. der Schwammstoff, Cig.
  75. gǫ́bovje, n. das Schwammwerk, C.
  76. gǫ́bovka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  77. gọ̑d, gen. gọ̑da, godȗ, m. 1) die rechte Zeit, C.; za goda, rechtzeitig: glej, da prideš za goda, Vrsno- Erj. (Torb.); tudi: frühzeitig, Vrsno- Erj. (Torb.); = pri godu (godi), Meg., Krelj; učimo se pri godi katehizma, Trub.; — ob godu, zur gelegenen Zeit, Cig., Jan.; dovolj goda, genug Gelegenheit, C.; pravi god, die Gelegenheit; iskal je pravega goda, Trub.; — 2) die Reife, Mur.; sad je po godu = zrel, C.; otrok po godu, ausgetragen, C.; — 3) po godu biti, angenehm, lieb, erwünscht sein, C.; to mi je po godu, das sagt mir zu, Cig., Jan.; po godu storiti, dem Wunsche entsprechen, Jan.; — 4) das Fest, Meg., Cig., C.; o velikih godih, Ravn.; veseli god večne premage obhajati, Slom.- C.; povodni godi, Wasserfeste, Vrt.; der Jahrestag, Cig., Dalm.; — das Namensfest; danes je moj g.; za g. kako darilo dobiti; vsak dan je god njegov, = er lebt lustig, Cig.; — pasji g., die Hundstage, C.
  78. gòd, adv. = koli: kdor god, C.
  79. gǫ́da, f. od gode biti, vergnügt sein, C.; ob godi, bequem, Cig.
  80. godák, m. das Läuferschwein, DZ.
  81. godálọ, n. das Musikinstrument, pos. das Streichinstrument, nk.; kdor resnico gode, njega z godalom tepo, Z.
  82. godȃn, adj. = goden.
  83. 1. gǫ̑dba, f. die Musik, Cig., Jan., nk.; vvodna godba, die Ouverture, Jan. (H.); — po češ.
  84. 2. gọ̑dba, f. der Hergang, (kako se kaj godi) Jan., ogr.- C.
  85. gǫ̑dbən, -bəna, adj. die Musik betreffend, Musik-, Cig., Jan.; godbeno društvo, der Musikverein, Jan.
  86. gǫ̑dbənik, m. der Musikant, C.
  87. godboljùb, -ljúba, m. der Musikfreund, Jan.
  88. godbovǫ̑dja, m. der Musikdirector, Zora.
  89. gǫ̑dčev, adj. des Musikanten.
  90. godčeváti, -ȗjem, vb. impf. po godčevsko se vesti ( n. pr. lažnjivo pripovedovati), DSv.
  91. gǫ́dčevski, adj. Musikanten-; pri godčevski mizi, Jurč.; ta je godčevska, das ist ein Musikantenstücklein, das ist erdichtet, Mik.; possenhaft, Cig., Jan.; po godčevsko se vesti, Cig.
  92. gǫ́dəc, -dca, m. 1) der Musikant, der Spielmann; godce najeti; za godce nabirati; — 2) der Runzelbockkäfer (hammaticherus), Bolc- Erj. (Torb.).
  93. gǫ̑dək, -dka, m. das Ferkel, Št.- C.; — prim. gudek.
  94. gódən, -dna, adj. 1) die gehörige Zeit habend, reif, vollkommen ausgebildet, Mur., Cig., Jan.; godno dete, Dalm.; ptiči so godni, flügge; — hruške so godne, jvzhŠt.; lan je g., der Flachs ist genug geröstet, Cig.; za ženitev g., Mur.; godna leta za možitev, ženitev, die Geschlechtsreife, Cig.; g. božjega kraljestva, reif für das Reich Gottes, Ravn.- Mik.; — 2) frühzeitig: godni dež in pozni dež, Dalm.; godno, zeitlich, früh, ogr.- C.; v godno rano, in aller Frühe, ogr.- C.
  95. gódənčič, m. flügger Vogel, C.
  96. gǫ́denje, n. 1) das Musicieren; pos. die Streichmusik, nk.; das Geigen, Mur.; — 2) das Murren; tvoje vedno g., dein ewiges Gebrumme, Cig.
  97. gǫ̑dež, m. 1) der Fiedler, der Musikant, Cig.; sviranje godežev, SlN.; — 2) mürrische Person, der Murrkopf, Cig., Jan.
  98. godeže, f. "ein windisch wībes kleit", Ulrich v. Lichtenstein, Frauend. 218. 30.- Mik. (V. Gr. I. 316.).
  99. godi, adv. 1) genehm, lieb: to mu je godi, dečle so mu preveč godi, Kor.- Jarn. (Rok.); če vam je godí = če vam je po godu, prav, pri Koboridu- Erj. (Torb.); — 2) = koli, C.; — prim. stsl. godê.
  100. godíca, f. die Geschichte, die Historie, C., Z.; godice pripovedovati, Z.

   53.101 53.201 53.301 53.401 53.501 53.601 53.701 53.801 53.901 54.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA