r (53.397-53.496)

53397. glòg, glǫ́ga, m. der Weißdorn (crataegus oxyacantha).
53398. glogínja, f. die Weißdornbeere, Cig., Tuš. (R.), Danj.- Mik.
53399. glogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. sprudeln, rauschen: morje v izpodjedenih luknjah glogoče, Blc.-C., Z.; — prim. klokotati.
53400. glǫ́gov, adj. Weißdorn-; g. les, g. grm; glogova meja, glogova zima, letzter Schnee im Frühling, Rib.- M.
53401. glogováča, f. der Weißdornstock, Cig.
53402. glǫ́govəc, -vca, m. der Weißdornstrauch, Cig., Jan., Ip.- Erj. (Torb.).
53403. glǫ́govina, f. das Weißdornholz; — das Weißdorngebüsch.
53404. glǫ́govje, n. das Weißdorngebüsch.
53405. glǫ́govka, f. 1) die Weißdornruthe, der Weißdornstecken, Cig.; — 2) = gloginja, C.
53406. glogúlja, f. = gloginja, Jan.
53407. glomẹ́ti, -ím, vb. impf. gierig sein, heftig verlangen: krava glomi po mladini, frisst gierig junges Gras, Z.; g. po resnici, Let. 1871, 297.
53408. glōsa, f. die Glosse: 1) tolmačilo zastarele besede; — 2) neka vrsta pesni, ki spredaj postavljene verze vsakega v svoji kitici razpravlja, ter ga na koncu kitice ponavlja.
53409. glošč, m., Cig., pogl. lošč.
53410. glǫ̑t, -ı̑, f. = glota, Jan., C., Nov.
53411. glǫ̑ta, f. 1) das Unkraut, Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm.- Erj. (Torb.); der Ausschuss im Getreide: pri rešetanju glota skozi rešeto pada, Gor.; — 2) die Zwenke (brachypodium), Medv. (Rok.); — tudi: der Lolch (lolium), Medv. (Rok.); — 3) (po stsl.) der Pöbel, das Gesindel, Cig., Šol., Nov.
53412. glǫ̑tən, -tna, adj. Unkraut-: glotno seme, der Unkrautsame, Cig.; mit Unkrautsamen vermengt: — glotno žito, glotno zrnje, Cig., Bes.
53413. glotína, f. = glotno zrnje, Cig.
53414. glǫ̑tnat, adj. voll Unkraut, C.
53415. glǫ̑tnatən, -tna, adj. = glotnat, C.
53416. glȏvnja, f., Meg., Mik., Štrek., Notr.; pogl. glavnja.
53417. glǫ́ž, m. = gož, vož, ož, (Natter) Dict., C.
53418. glǫ́ža, f. = goža, Jurč.
53419. glǫ̑žje, n. coll. das Weißdorngestrüppe, Cig., Jan., M., C., ogr.- Valj. (Rad).
53420. 1. glubánja, f. der Schädel, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. lubanja.
53421. 2. glubánja, f., Mik., pogl. globanja, glibanja.
53422. glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.- Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.- M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.
53423. gluháč, m. der Taube ( zaničlj.), Mur., C.
53424. gluháča, f. taubes Weib ( zaničlj.), Mur.
53425. gluhák, m. der Taube, Habd.- Mik., C., SlN.
53426. glȗhəc, -hca, m. der Taube, Jan., jvzhŠt.
53427. gluhóba, f. = gluhota, Mur., Cig.
53428. gluhomȗtəc, -tca, m. = gluhonemec, Cig., Jan., C.
53429. gluhomȗtnica, f. = gluhonemnica, Jan., C.
53430. gluhonẹ̀m, -nẹ́ma, adj. taubstumm, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Slom., nk.
53431. gluhonẹ̑məc, -mca, m. der Taubstumme, Cig., Jan.
53432. gluhonẹ̑mnica, f. die Taubstummenanstalt, Cig., C., nk.
53433. gluhonẹ́most, f. die Taubstummheit, LjZv.
53434. gluhọ̑st, f. = gluhota, Cig., Jan.
53435. gluhóta, f. die Taubheit.
53436. glùm, glúma, m. = gluma, Mik.
53437. glúma, f. der Scherz, der Spass, die Narrheit, Dict., Cig., Jan., Kras- Mik.; kdor ne ve glumi glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Kras- Mik.; za glumo ali šalo imeti kaj, Trub. (Post.); v šali, v glumi, v smehu ino v norčiji, Jsvkr.; — die Posse, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
53438. glumáč, m. 1) der Possenreißer, der Komödiant, der Gaukler, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), nk.; — 2) der Schauspieler, Habd.- Mik., Žnid.
53439. glumačíca, f. die Possenreißerin, die Komödiantin, Cig.
53440. glumȃštvọ, n. das Gauklerwesen: odpovedati se vražam in drugemu glumaštvu, Cv.
53441. glȗməc, -mca, m. 1) = glumač, V.-Cig., Jan.; — 2) der Schauspieler, Jan., Cig. (T.), Žnid.; — stsl.
53442. glúmən, -mna, adj. possenhaft, Cig. (T.).
53443. glumíšče, n. die Schaubühne, das Theater, Cig. (T.), Raič ( Let.), Zora; — hs.
53444. glúmiti se, -im se, vb. impf. scherzen, Possen reißen, Cig., Jan., Krelj- Mik.
53445. glúmljenje, n. das Scherzen, C.
53446. glumljìv, -íva, adj. possenhaft, burlesk, Cig. (T.); — stsl.
53447. glȗmpast, adj. albern, dumm, Jan., C.; (gljumpast, Habd.- Mik.).
53448. glȗmpəc, -pca, m. der Thor, der Tölpel, Dict., Jan., C., Št.; — prim. stsl. glupъ, dumm.
53449. glȗmpež, m. = glumpec, Valj. (Rad).
53450. glȗmski, adj. komödiantisch, Cig.
53451. glȗn, m. der Schlamm, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), pogl. glen 2).
53452. glȗp, adj. 1) thöricht, dumm, C., Zora ( stsl.); — 2) = gluh, ogr.- Mik.; g. in nem, ogr.- Let.; odpri nam naša glupa uha, ogr.- C.
53453. glupák, m. = glumpec, Zora.
53454. glȗpast, adj. = glup, C.
53455. glȗpəc, -pca, m. = glumpec, Z., nk.
53456. glupíti, -ím, vb. impf. = glušiti, ogr.- C.
53457. glupọ̑st, f. 1) die Dummheit, Z., Zora; — 2) die Taubheit, ogr.- C.
53458. glupoȗməc, -mca, m. der Blödsinnige, DZ.
53459. glušáti, -ím, vb. impf. hallen, tönen: glas v ušesa gluši, pesme so milo glušale, ogr.- C.
53460. glȗšəc, -šca, m. 1) der Taube; glušci slišijo, Trub.; — 2) der Windhafer (avena fatua), Cig., C., Nov.- C.
53461. glúšən, -šna, adj. glušna nedelja = tiha n., BlKr.- DSv.
53462. glušénje, n. das Taubmachen: das Belästigen, das Behelligen, Cig.
53463. glušíca, f. taubes Weib, Jan.
53464. glúšičən, -čna, adj. glušična nedelja = tiha n., Schönl.; glušični petek, BlKr.
53465. glušílən, -łna, adj. betäubend, Cig., Jan.
53466. glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).
53467. glušı̑vəc, -vca, m. der Belästiger, Cig.
53468. glȗta, f. 1) die Beule, eine beulenartige Geschwulst, Jan., C., Št.; kužna g., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Baumknorren, Št.- C.; — psovka: ti gluta ti! C.; — tudi glúta, Valj. (Rad); — ( C. primerja nem. Klute = Kloß).
53469. glútav, adj. beulig, C.
53470. glúzati, -am, vb. impf. = gleviti, C.
53471. gmȃh, m. = mir, pokoj, ogr.- C., Kr.; ne da mi gmaha, Kr.; — prim. stvn. gimah = Bequemlichkeit, Ruhe, Mik. (Et.).
53472. gmȃjna, f. iz nem. Gemeinde; pogl. občina; — tudi: die Gemeindeweide.
53473. gmȃtən, -tna, adj. = gomaten, C.
53474. gmáziti, -im, vb. impf. = gomazeti, Fr.- C.
53475. gmę́tən, -tna, adj. munter, lustig, froh, Mur.; gmetna ptičica, gmetni tovariši, Slom.- C.; Zlo so Turki gmetni b'li, Npes.-Schein.; g. svojega življenja, Ahac.; hübsch, Mik.; — prim. srvn. gemeit = freudig, schön, Mik. (Et.).
53476. gmíza, f. die Glasperle, die Glaskoralle, Jan., Cig. (T.), C.; — hs.
53477. gmízati, -am, vb. impf. = gomezeti, C. ( hs.); — nagen: črv sadje gmiza, C.
53478. gmótən, -tna, adj. materiell, nk.; — prim. češ. hmotný.
53479. gnȃda, f. iz nem. Gnade, pogl. milost; solnce gre k božji gnadi, geht unter ( srvn. "ze gnaden", C.); — "Vaša gnada" kruha strada, Titel ohne Mittel, Cig.
53480. gnáditi, -im, vb. impf. = naditi, C.
53481. gnȃdljiv, adj. gnädig (iz nem); pogl. milostljiv.
53482. gnádọ, n. = nado, jeklo, Št.- C.
53483. gnȃjs, m. neko skrilavo kamenje, der Gneis, Cig. (T.), Erj. (Min.).
53484. gnána, m., f. der Namensvetter, C., vzhŠt., Trst. (Let.); — prim. stvn. ginamno, srvn. genane, C.
53485. gnánəc, -nca, m. = odgnanec (Schübling), Cig., Jan., SlN., Nov.- C.
53486. gnánək, -nka, m. der Namensvetter, C.; — prim. gnana.
53487. gnánica, f. die Namensgenossin, C.; — prim. gnana.
53488. gnȃnje, n. 1) das Treiben; — der Antrieb: po gnanju sv. duha, Burg.; — 2) der Drang, der Hang, Cig. (T.), ZgD.; — 3) der Trieb des Schießgewehres, V.-Cig.
53489. gnánka, f. = odgnanka, weiblicher Schübling, Z.
53490. gnȃt, f., Jarn., C., pogl. gnjat.
53491. gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf ( mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.- Mik. (V. Gr. III. 173.)).
53492. gnę́ča, f. das Gedränge; velika gneča je bila v cerkvi.
53493. gnę́čiti, * -ím, vb. impf. knüllen, quetschen (gnječiti), Cig., Fr.- C.
53494. gnẹ̑d, m. neka trta z rjavkastordečimi jagodami, Mik., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.).
53495. gnẹ̑d, f. = gned m., Ip.
53496. gnẹdíca, f. neka trta, Ip.- Erj. (Torb.).

   52.897 52.997 53.097 53.197 53.297 53.397 53.497 53.597 53.697 53.797  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani